Med pomembnimi koraki bo po njegovih besedah tudi vzpostavitev enotnega zavoda.

Kot je povedal Kordež, je reorganizacija nujna, saj so zdravniki v tem sistemu izjemno obremenjeni, tudi z nepotrebnimi odhodi na teren. Po novem sistemu zdravniki ne bodo več del reševalnega vozila, pač pa je v teku nabava skoraj 50 vozil urgentnih zdravnikov po vsej državi.

"Namen tega je razbremeniti zdravnike, ki bodo ukrepali takrat, ko bo to res nujno potrebno, sicer pa bo ostajal v ambulanti in bo tam na voljo za oskrbo pacientov," je pojasnil Kordež in med ukrepi omenil tudi prilagajanje mreže nujne medicinske pomoči v skladu s podatki o potrebah dispečerske službe zdravstva.

Po dolgih letih napovedovanja naj bi vendarle uvedli tudi specializacijo diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenih delavcev, ki jih želijo izobraziti v smeri višjih kompetenc pri varnejši in kakovostnejši oskrbi pacientov. Več kot 80 odstotkov vseh intervencij na terenu namreč po besedah Kordeža že danes izvajajo ekipe brez prisotnosti zdravnika.

Ob tem je spomnil tudi na to, da se le malo zdravnikov odloča za specializacijo na področju urgentne medicine, saj jim ta ni omogočala primerne alternative v njihovih bolj zrelih letih, ko stresno delo v urgenci zanje postane prenaporno. Ministrstvo za zdravje zato pripravlja spremembe tako, da bi specialistom po določeni delovni dobi omogočili drugo specializacijo, ne da bi zaradi tega izgubili doseženi plačni razred.

Nujno medicinsko pomoč trenutno zagotavlja 12 urgentnih centrov po državi, pa tudi dežurne ambulante v 56 zdravstvenih domovih, Kordež pa napoveduje, da bodo omenjeno službo združili v enovit zavod. Po njegovih besedah se danes namreč zaposleni v NMP-ju ne razlikujejo le po zunanji podobi, zaradi česar bodo poenotili tudi uniforme in vozila, pač pa tudi po usposobljenosti.

"Če si želimo dolgoročno stabilno organizacijo in delovanje nujne medicinske pomoči, je najbolj smiselna rešitev, da jo organiziramo v enoten zavod. To ni nekaj novega, saj pogovori o tem znotraj stroke potekajo že vrsto let," je dejal Kordež, ki za zdaj še ni napovedal časovnice, do kdaj bi se to lahko zgodilo.

Predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu Thomas Germ je povedal, da reševalci z napovedanimi spremembami soglašajo, saj so potrebe prebivalstva po nujni pomoči velike, zato je reorganizacija za večjo učinkovitost nujna.

Z enakimi težavami se spopada tudi preostala Evropa, je dejal, zato je korak v pravo smer tudi širitev kompetenc reševalcev, čemur je namenjena načrtovana specializacija. Z njo bodo pridobili dodatno znanje, kar pomeni boljšo in bolj kakovostno oskrbo prebivalstva.

V Sloveniji je po njegovih besedah sicer okoli 2000 reševalcev, težav s pridobivanjem kadra pa, kot je pojasnil, za zdaj nimajo, saj gre še vedno za mamljiv poklic, pa tudi delovni pogoji so očitno še dovolj dobri, da opaznega odliva kadra doslej ni bilo.

Glede morebitne uvedbe enovitega zavoda nujne medicinske pomoči so v sekciji prav tako zadovoljni, saj bi se s tem po besedah podpredsednika Andreja Šmona poenotila doktrina izobraževanj, zmanjšale bi se razlike v strokovnih standardih po državi, zaposleni v manj obremenjenih enotah pa bodo lahko prišli na pomoč v bolj obremenjene.