Tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe, predvsem "fizičnih", kot so poplave, suša, močan veter, se do določene mere zavedamo in vemo, kakšno škodo lahko povzročijo, slabše pa je zavedanje glede ekonomskih, socialnih in ekoloških posledic. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da se ne zavedamo, kako hitro se spremembe dogajajo in kako se tveganje povečuje, je dejala klimatologinja in predavateljica na ljubljanski biotehniški fakulteti Lučka Kajfež Bogataj.

Med mogočimi ukrepi je navedla povečanje sposobnosti prilagajanja na spremembe, več vlaganj v znanost in izobraževanje, da bi lahko države same izvajale raziskave, povezane s podnebnimi spremembami, ter poudarjanje pomena znanosti, da bi zmanjšali vpliv neresničnih objav v družbenih in klasičnih medijih.

Koko Warner iz sekretariata Konvencije ZN-a o podnebnih spremembah (UNFCCC) je podobno ocenila, da ne razumemo hitrosti, intenzivnosti in obsega podnebnih sprememb. Veliko je dokazov, da se bo temperatura zvišala na raven, ki je človek še ni doživel, je dejala in dodala, da je to poziv k ukrepanju, saj bodo nekatere spremembe, potem ko bo temperatura dosegla določeno raven, nepovratne.

Ukrepati bi bilo po njenem mnenju treba med drugim z oblikovanjem načrtov ukrepanja ob podnebnih spremembah in pomočjo kmetovalcem.

Pomembno je, kako hitro in kako intenzivno bomo ukrepali, je dejala Tina Kobilšek z ministrstva za okolje in prostor, ki je vodja slovenske delegacije pri UNFCCC-ju. Poudarila je, da se bodo posledice pokazale v vseh delih sveta, ne le najranljivejših, zato je nujen multilateralizem. Poleg "fizičnih" se je treba zavedati ekonomskih tveganj in imeti pred sabo priložnosti, ki jih zeleni prehod prinaša.

Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sta dve plati istega kovanca, je še dejala Kobilškova, ki je izpostavila tudi, da se morajo razvite države zavezati k financiranju držav v razvoju za prilagajanje na spremembe – razvite države so obljubile mobiliziranje 100 milijard dolarjev podnebnih financ letno –, da bo ponovno vzpostavljeno zaupanje med njimi.

Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva, zadolžen za podnebne spremembe, Nick Bridge je izrazil upanje, da bodo voditelji držav na naslednjo podnebno konferenco ZN (COP 26), ki bo novembra v Glasgowu na Škotskem, odšli z zavedanjem, da je treba "stvar narediti", ne pa se pogajati. Pariški podnebni sporazum je postavil cilje, konferenca v Glasgowu pa bi lahko pomenila velik skok glede zavez za izpolnitev teh ciljev, je prepričan. Prav tako naj bi postavila pravila glede doseganja ciljev.

Bridge je poudaril, da bo nujno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in blažiti podnebne spremembe ter zagotoviti financiranje, pri čemer bodo po njegovem mnenju poleg držav, ki naj bi izpolnile omenjeno zavezo o 100 milijardah dolarjev, pomembno vlogo igrali tudi finančni trgi.

Predsednik Evropske investicijske banke (EIB) Werner Hoyer je optimističen pred COP-om 26, saj da pred nobeno podnebno konferenco doslej ni bilo takšnega zavedanja političnih voditeljev in tudi poslovne skupnosti, da je treba ukrepati. "Največje tveganje je, da nič ne naredimo," je poudaril.

Zagotoviti je treba, da vlagatelji, ki namenijo denar npr. za zelene obveznice, dobijo zagotovila glede namena investicije, ki se bo financirala. Nujno bi bilo tudi vzpostaviti povezavo med okoljskimi inovacijami in razvojem, saj da sta ti področji neločljivi. "S katastrofičnimi scenariji ne bomo rešili problema, ampak ga lahko z zaupanjem, da smo sposobni razviti potrebne tehnologije," je dodal Hoyer.

Elina Bardram iz Evropske komisije je dejala, da je prišlo do uravnoteženja pri ukrepanju za blaženje in za prilagajanje – tudi če svetu uspe omejiti dvig temperature na 1,5 stopinje, bodo sledile spremembe, s katerimi bo treba živeti. Zato je poleg blaženja sprememb, ki po njenih besedah sicer ostaja najboljši način za obvladovanje tveganj, večji poudarek na prilagajanju.

Bardramova je dejala tudi, da pri prehodu v brezogljično družbo obstaja tveganje družbenega nesprejemanja. "Ukrepanje za blaženje sprememb, kot je sveženj Pripravljeni na 55, bo vplival na samo strukturo naše družbe, gospodarstva in industrije ... Zato bo pomembno zagotoviti pomoč pri tem prehodu, da nihče ne bo ostal zadaj," je dodala.