Pred natanko tridesetimi leti, februarja 1992, se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, ki je imela daljnosežne posledice za nas, za regijo in svet po letu 1989. Takrat smo mislili, da se »v Evropi« kaj takega ne more ponoviti. Z napadom Rusije na Ukrajino so se vse predpostavke z zvezo Nato podprtega evropskega miru in varnosti porušile in vračamo se v hibridno vojno obdobje, so na Mirovnem inštitutu zapisali v izjavi za javnost.

"Zgroženi opazujemo in odločno obsojamo Putinov 'Blitzkrieg', ta povsem nezakonit in nezaslišan poseg v teritorij druge države, odkrite grožnje z nuklearnim orožjem, siloviti napad in razdejanje Ukrajine. Posledice bodo veliko mrtvih, razseljenih in za vedno zaznamovanih civilistov, kršitve pravic, grozi pa tudi zlom mednarodnega reda, ki je veljal v 20. stoletju. Zato pozivamo k takojšnji prekinitvi napadov in nasilja ter nujnosti reševanja problemov za pogajalsko mizo," so navedli.

Čeprav je del mednarodne skupnosti retorično obsodil to nasilno dejanje, pa se kot celota zdi popolnoma nemočna in neenotna, so prepričani na inštitutu. Vzpostavljeni varnostni mehanizmi in diplomatske poti so odpovedali. EU in zahodne države so kot odgovor na obsežni napad na Ukrajino obotavljajoče sprejele zgolj ekonomske sankcije proti Rusiji, čeprav je vnaprej jasno, da ne bodo imele učinka na prekinitev napada. Pred tem so dolgo voljno podpirale finančne transakcije, kapitalske vložke in bančne račune koruptivnih bogatašev, in si izmenjevale tehnologije, ki služijo vojaškim namenom in hiperprodukciji orožja.

Hkrati po njihovih besedah vidimo usodnost dejstva, da Evropska unija in njene članice v vsem procesu vzpostavljanja integracije niso vzpostavile svoje lastne in Evropi primerne varnostne in obrambne politike, ki bi jo zasledovale dolgoročno. Opirale so se izključno in zgolj na Nato in s tem postale kolateralna škoda imperializma velikih in vplivnih. Ukrajina je najstrašnejši primer tega, kaj se zgodi ko pride do spopada apetitov ZDA in zveze Nato na eni ter Rusije na drugi strani.

Ukrajina je ostala sama

"Ukrajina si je že dolgo prizadevala za članstvo v Natu, v veri, da si bo s tem zagotovila varnost in mir. Danes kot opazovalci na lastne oči nemočno spremljamo, kako promocija članstva v Natu Ukrajini ni prinesla varnosti in miru, ravno nasprotno. V trenutku, ko gre zares, so Ukrajinci in Ukrajinke ostali sami in se branijo sami. Prebivalci in prebivalke držav članic Nata smo postavljeni v položaj nemočnih, a soodgovornih opazovalcev, ki si ga sami nismo želeli. Žal so morale pasti žrtve, da s(m)o to ugotovili," so opozorili.

Edini način, da se prebijemo do vzpostavitve in trajnega miru, je dosledno spoštovanje mednarodnega prava, spoštovanje nedotakljivosti meja in teritorialne integritete v Evropi in širše, ki naj velja za vse, torej tudi za velesile, ki so to načelo v preteklosti najpogosteje kršile zaradi svojih imperialnih interesov. Edini način, da mir ohranimo, je dogovarjanje in razoroževanje, zmanjševanje proizvodnje orožja in obsežno in vztrajno prizadevanje za spoštovanje pravic manjšin in demokracijo.

"Pozdravljamo proteste v Moskvi in izražamo solidarnost z ruskimi mirovniki in vsemi, ki v Rusiji in drugod po svetu nasprotujejo tej vojni. Pozivamo k pogumu in vztrajni opoziciji. Nujno je spet obnoviti mednarodne mirovniške pobude in posvetiti temi miru večjo pozornost. Izražamo odločno podporo prebivalcem in prebivalkam Ukrajine v njihovi samoobrambi in/ali eventuelnem dogovarjanju o miru. Zavedamo se, da je eno govoriti o miru v Ljubljani ali Moskvi, nekaj povsem drugega pa, ko po tebi padajo raketni izstrelki. Evropske države morajo nujno zagotoviti takojšnjo pomoč vsem žrtvam vojne in nasilja. Meje za begunce morajo biti in ostati odprte," so še zapisali.