Na referendumu je namreč glasovalo 46,66 odstotka vseh volilnih upravičencev v starostni skupini od 18 do 30 let, k skupni udeležbi pa so mladi volivci prispevali 15,3 odstotka vseh glasov.

DVK je za primerjavo navedla, da je na predčasnih volitvah v državni zbor leta 2018 glasovalo 40,54 odstotka vseh mladih volilnih upravičencev, k skupni udeležbi pa so prispevali 12,57 odstotka vseh glasov.

Največ glasov so sicer k skupni udeležbi prispevali volivke in volivci, starejši od 61 let, in sicer 35,1 odstotka. V tej starostni skupini je na referendumu glasovalo 47,41 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Skoraj ravno toliko oz. 47,42 odstotka jih je glasovalo tudi v starostni skupini med 46 in 60 let. Ti so skupno prispevali 26,56 odstotka glasov.

V starostni skupini med 31. in 45. letom je bila udeležba 42,57-odstotna, njihovi glasovi pa so med vsemi predstavljali 23,05 odstotka.

Na referendumu je sicer glasovalo več volivk kot volivcev. K skupni udeležbi so volivke prispevale 53,14 odstotka glasov, volivci pa 46,86 odstotka.

Za primerjavo so na DVK-ju navedli, da je na ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru glasovalo več volivcev kot volivk, saj se je glasovanja takrat udeležilo 15,79 odstotka vseh volilnih upravičencev in 14,17 odstotka volilnih upravičenk.

Na DVK-ju so danes še pojasnili, da so omenjene podatke glede glasovanja na referendumu o noveli zakona o vodah 11. julija zajeli volilni odbori po voliščih na območju Slovenije na dan glasovanja, zato so mogoče manjše statistične napake oz. manjša statistična odstopanja.

Vladno novelo zakona o vodah je na referendumu 11. julija po dozdajšnjih podatkih zavrnilo 86,69 odstotka volivcev, končni izid glasovanja iz tujine pa bodo ugotavljali v ponedeljek. Referendum je potekal na pobudo Gibanja za pitno vodo, ki je ocenilo, da bi novela razširila možnost za gradnjo na priobalnih in vodnih zemljiščih ter s tem poslabšala stanje voda in poplavno varnost.