Reprezentativni sindikati javnega sektorja in vladni pogajalci so za skupno mizo nazadnje sedeli v začetku aprila. Takrat je vlada sindikatom predstavila osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema. Kot je po takratnem srečanju napovedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, bodo na tej podlagi skupaj s sindikati iskali soglasje za postavitev novega sistema plač v javnem sektorju.

Takrat so se tudi dogovorili o načinu dela, in sicer da se bodo o zakonu usklajevali v okviru delovne skupine, ki se bo sestajala dvakrat tedensko. Ob tem pa bodo po dejavnostih oblikovane delovne skupine za odpravo nesorazmerij, ki se bodo sestajale enkrat na teden. Vsakih 14 dni naj bi se sestali še na centralnih pogajanjih, torej vladne strani z vsemi reprezentativnimi sindikati, kjer bodo pogledali, kako poteka delo v delovnih skupinah ter poskušali najti rešitve, glede katerih jim v delovni skupini ne bo uspelo doseči soglasja.

A se je dinamika dela očitno nekoliko upočasnila, saj se bodo krovna pogajanja, kot so danes za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, nadaljevala v ponedeljek, 8. maja. Medtem posebna delovna skupina dvakrat na teden "intenzivno usklajuje" besedilo predloga zakona o skupnih temeljih plač v javnem sektorju. "Delo ocenjujemo kot zelo konstruktivno," so zapisali na ministrstvu.

Ob tem so spomnili, da za zdaj potekajo tudi pogajanja o vzpostavitvi stebra za zdravstvo in socialno varstvo, vzporedno pa vladna stran pripravlja izhodišča za začetek pogajanj o vzpostavitvi tudi preostalih stebrov, ki jih predvidevajo izhodišča za prenovo plačnega sistema javnega sektorja. Zadnji termin za pogajanja o zdravstvenem stebru kot tudi prihodnjega, napovedanega pred prvomajskimi prazniki, je vladna sicer odpovedala.

Vladna izhodišča za prenovo plačnega sistema namreč predvidevajo oblikovanje plačnih stebrov, znotraj katerih bi po dejavnostih oz. panogah urejali nekatere vsebine, na primer merila za napredovanje in sistem nagrajevanja delovne uspešnosti.

Vlada sicer načrtuje oblikovanje nove plačne lestvice, v kateri bi bila vrednost vseh plačnih razredov višja od minimalne plače. Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice bi se na novo lestvico praviloma prevedli leto pozneje, kot je bilo predvidoma sprva, in sicer s 1. januarjem 2025, del plačnih razredov bi se prevedel leta 2026, zadnji bi pa na vrsto prišli plačni razredi funkcionarjev v letu 2027.

Vzporedno s pogajanji o plačni reformi, del katere bo tudi oblikovanje plačnih stebrov, pa bodo, kot je pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, potekala tudi pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij znotraj trenutne plačne lestvice.

A bodo sorazmerja odpravili pod pogojem, da se bodo hkrati dogovorili tudi o vseh elementih plačne reforme, je poudarila ministrica. Vlada je namreč sprejela načelo, da "dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič".

Po sedanji časovnici naj bi vlada predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico v zakonodajni postopek vložila najpozneje julija. V sindikatih dvomijo, da se jim bo o vsem uspelo dogovoriti do 30. junija, ministrica pa meni, da je časovnica natrpana, a ni nemogoča.