Ta bi v osebni identifikacijski številki EMŠO omogočila uporabo vseh obstoječih šifer registra, in sicer od 50 do 59. Doslej se je namreč uporabljala le šifra 50.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je v obrazložitvi novele dejala, da je sprememba potrebna zaradi nemotenega določanja številke EMŠO, saj zaradi že določenega večjega števila EMŠO znotraj šifre registra 50 v prihodnosti ne bo več mogoče zagotoviti novih EMŠEV na posamezni datum.

Predlagajo, da se v osebni identifikacijski številki EMŠO pri navedbi šifre registra omogoči uporaba vseh obstoječih šifer registra, ki so bile ob določitvi osebne identifikacijske številke rezervirane za Slovenijo, to so šifre od 50 do 59.

Pojasnila je, da se EMŠO določa državljanom RS in tujcem, ki imajo urejen status, imajo pravice in obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali iz humanitarnih razlogov. Ob tem pa ni dovoljeno, da bi EMŠO, ki je bil v preteklosti dodeljen osebi, ki ne živi več, dodeljen nekomu drugemu.

Heferle je v obrazložitvi poudarila, da ne gre za uvedbo novih elementov strukture EMŠO niti ne gre za elemente, ki bi povzročali kakršna koli razkritja dodatnih osebnih podatkov. EMŠO pa se bo še naprej določal avtomatično na naslednjo možno številko, ne glede na osebne okoliščine posameznika, kot so kraj rojstva, poreklo ali državljanstvo.

Predlog novele obravnavajo po skrajšanem postopku, saj gre po besedah Heferle za zelo nezahtevno spremembo zakona, ki je tehnične narave.

Predstavnica zakonodajnopravne službe DZ-ja Damijana Mlakar je opozorila, da bi z vidika načela legalitete veljalo način uporabe šifre registra okvirno določiti že v zakonu, saj je sicer zakonska ureditev lahko presplošna.

Razpravljal je le poslanec NSi-ja Jožef Horvat in ocenil, da je novela zakona nujna zaradi tujcev, ki za svoj rojstni dan navedejo 1. januar. Zanimalo ga je, ali se je že zgodilo, da bi se EMŠO na določen dan zapolnil.

Heferle je odgovorila, da so se težave res pojavile zaradi tujcev. Razlog pa je, ker v nekaterih državah ne zapisujejo dneva rojstva, ampak le leto, zato ob prihodu povedo, da so rojeni 1. januarja in letnico. Za zdaj še niso zapolnili nobene letnice, najbolj kritična leta pa so 2000, 2002, 2003, 1998 in 1997.

EMŠO, ki je bil uveden leta 1976, sicer sestavlja trinajst številk. Prvih sedem številk predstavlja datum rojstva, osma in deveta številka šifro registra, 10., 11. in 12. številka predstavljata kombinacijo zaporednih številk spola in mesta rojenega na določen dan, 13. številka pa je kontrolna številka, ki se izračuna po matematični metodi.