Prepričani so, da je za odgovorno poročanje ključen tehten razmislek o vsakem posameznem primeru.

V ozadju medijskih objav stoji otrok, ki se bo spoprijemal s posledicami javne izpostavitve, je na razpravi poudarila koordinatorica za preprečevanje nasilja in vodja interventne službe na Centru za socialno delo Pomurje Saša Car. V ospredju odločitve za medijsko poročanje zato ne sme biti razmišljanje o kaznovanju storilcev ali iskanje odgovornosti pristojnih, ampak mora biti v ospredju otrok, je prepričana.

Dodala je, da žrtve nasilja ob objavi medijskega prispevka dogodek podoživljajo, spoprijemajo pa se tudi z vprašanji bližnjih in znancev. Žrtev tako po mnenju Carove znova doživi travmo. "Mediji ste pomembni, imate veliko vlogo, ta je lahko pozitivna ali negativna. Naj bo, ko poročate o otrocih, pozitivna. Ko poročate o otrocih, imejte v mislih otrokovo prihodnost, naj se ne išče krivca po medijih, poiščejo naj ga pristojni," je pozvala.

Odvetnica in sodelavka Pravne mreže za varstvo demokracije Jasna Zakonjšek je medtem opozorila, da lahko novinarji z napačnim poročanjem o nasilju storijo tudi kaznivo dejanje. "Na eni strani imamo pravico do zasebnosti, na drugi strani pa je javni interes. Zelo težko bo dokazati, da je javni interes pretehtal nad pravico do zasebnosti morebitne žrtve ali povzročitelja nasilja, ko gre za otroke," je pojasnila. Tudi če je posnetek nasilja že objavljen na družbenih omrežjih, lahko medij z njegovo ponovno objavo po besedah Zakonjšek stori kaznivo dejanje.

V razpravi je bilo slišati kritike in samokritike na račun medijskega poročanja o medvrstniškem nasilju in samomorih. V uredništvih so različne prakse in dileme, so pojasnili novinarji. Po besedah odgovornega urednika digitalnih vsebin pri podjetju Pro Plus ter člana Novinarskega častnega razsodišča Jureta Tepine je največja težava pogosto neusklajenost med različnimi uredništvi.

Pri poročanju o nasilju med otroki je potreben tehten razmislek pri vsakem posameznem primeru, je prepričana novinarka Dela za področje šolstva Špela Kuralt. Zelo pomembno je, v kakšen kontekst mediji postavijo svoje poročanje in kdo so sogovorniki, ki jih v svoj prispevek vključijo, meni.

Urednica uredništva dnevnoinformativnih oddaj na TV Slovenija Maša Tomažin Hladen pa meni, da je treba pri poročanju zaščititi žrtev. Opozorila je, da so se mediji tega zavedali pri poročanju o požaru v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani, večje dileme pa se pojavijo pri poročanju o medvrstniškem nasilju.

Spregovorili so tudi o primeru ravnatelja, ki je po javni izpostavitvi svojega ravnanja storil samomor, Novinarsko častno razsodišče pa je ugotovilo kršitev kodeksa v velikem številu medijev. Tepina je ob tem ocenil, da je ta primer zaznamoval kolektivno zavest novinarjev. "Mislim, da njemu in družini dolgujemo etično ravnanje pri poročanju o vsakem takem primeru," je dejal.

Tepina je kot urednik ene najbolj branih spletnih strani poudaril, da članki, če nimajo imen ali nazornih fotografij ali videov, niso nič manj brani. Sklenil je, da so novinarji lahko pri poročanju tudi etični: "Nismo slišali nobenih argumentov, da to ne bi šlo." Tomažin Hladen in Kuralt sta se zavzeli tudi za to, da vsaj pri občutljivih temah mediji ne bi omogočali komentarjev.