Člani odbora so podprli tudi predlagano novelo zakona o finančni upravi, ki jo je finančno ministrstvo pripravilo ob nadgradnji davčnega sistema.

Trenutna zakonodaja določa, da se zbirateljski kovanci izdajajo ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih, ki so splošnega pomena za Slovenijo ali imajo širši mednarodni pomen. Pri tem se lahko zbirateljski kovanci izdajo ob največ dveh tovrstnih dogodkih na leto.

Vlada pa s predlagano spremembo zakona želi to število povečati na pet. Zaradi številnih dogodkov na omenjenih področjih je namreč ocenila, da je trenutna ureditev neustrezna in omejujoča, je na seji pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek.

Odbor je sprejel dopolnilo SNS-a, po katerem se namesto petih omogoči izdajo do desetih priložnostnih kovancev na leto. Vlada predlagani amandma podpira, je še dejala državna sekretarka.

Odbor je predlagani zakon obravnaval po skrajšanem postopku, kar je zmotilo poslanca SAB-a Marka Bandellija. Kot je dejal, ni utemeljenega razloga za takšno obravnavo. Opozoril je tudi, da bo imela predlagana sprememba zakona finančne posledice, kljub drugačnim trditvam vlade.

Hostnik Kališek je poslancu zagotovila, da zakon sam po sebi ne prinaša finančnih posledic. Glede potrebe po skrajšanem postopku pa je pojasnila, da so razlog za to dolgotrajni postopki, ki so potrebni za izdajo zbirateljskih kovancev. Čimprejšnja uveljavitev zakona bi tako pomenila, da bi lahko vlada že začela z določati dogodke, za katere bi se v letu 2023 izdali priložnostni kovanci.

Poslanci so obravnavali tudi predlog novele zakona o finančni upravi. Kot je poudarila državna sekretarka, veljavni zakon o finančni upravi od sprejetja leta 2014 ni bil spreminjan. Razvoj sistema pobiranja obveznih dajatev in spremenjene okoliščine za delo carinske službe zaradi širitev EU-ja pa sta zahtevala spremembe pri organiziranju služb, pristojnih za pobiranje obveznih dajatev.

Med poglavitnimi rešitvami predlaganega zakona je poudarila odvzem pooblastil uradni osebi od predstojnika organa. Tako lahko predstojnik v primeru, če je inšpektor kršil pravila vodenja in odločanja posameznega postopka, zadevo dodeli drugemu inšpektorju.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe Metoda Hrovat Pirnat je med drugim opozorila, da s predlaganim zakonom ni urejen postopek, po katerem predstojnik izda sklep o odvzemu pooblastil. Ta določba izrecno izključuje uporabo pravil zakona o delovnih razmerjih, glede postopkov odločanja o disciplinski odgovornosti. Glede na to ne zagotavlja, da bi se lahko delavec pred iztekom ukrepa seznanil z očitanimi kršitvami in da bi mu bilo omogočeno, da bi se v razumnem roku o njih izrekel, je dejala.

Ob tem je sicer pojasnila, da so koalicijske poslanske skupine SDS-a, NSi-ja in Konkretnega vložile amandmaje k zakonu, ki sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe in odpravljajo zaznane pomanjkljivosti.

Na podlagi amandmaja koalicije lahko predstojnik organa v disciplinskem postopku odvzame inšpektorju pooblastila zaradi ponavljajočih se nepravilnosti pri odločanju. Kot nepravilnosti pri odločanju se štejejo samovoljne in arbitrarne odločitve, ki se v postopku s pravnimi sredstvi pred sodišči izkažejo za nepravilne oziroma če gre za odstop od ustaljene sodne prakse.

Medtem so poslanske skupine LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in NeP-a vložile amandma, ki bi člen, ki določa odvzem pooblastil, črtal iz predloga zakona. Kot je pojasnil Jože Lenart iz LMŠ-ja, 42. člen zakona o finančni upravi že zdaj namreč določa, da predstojnik s sklepom odvzame uradni osebi pravico izvrševati pooblastila, če se z dokončnim sklepom v disciplinskem postopku ugotovi, da je prekoračila, opustila ali drugače zlorabila pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Predlagana dopolnitev obenem ne določa nobenih kavtel, ki bi uradni osebi zagotavljale minimalno raven varstva njenih pravic v postopku ugotavljanja obstoja očitanih kršitev, je še dejal.

Člani odbora so na koncu podprli amandma koalicijskih poslanskih skupin, ustrezne podpore pa je bil deležen tudi predlagani zakon.

Na današnji seji bi moral odbor obravnavati tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o dohodnini, a je bila točka črtana z dnevnega reda, ker je stranka Levica danes sporočila, da umika pobudo za razpis referenduma.