Državni svet je namreč na novelo zakona izglasoval veto in tako postopek vrnil na matični odbor. O noveli se bo moral vnovič izreči tudi DZ.

DZ je 15. julija na izredni seji s 47 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Novelo zakona je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh.

Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.

DS je pozneje izglasoval odložilni veto na novelo zakona. Pomisleki DS-ja so se nanašali tako na postopek sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino.

Kot je predstavnik DS-ja pojasnil tudi na današnji seji odbora za pravosodje, so v DS-ju med drugim presodili, da bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, ter ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je na današnji seji odbora dejala, da si, ko je novelo predlagala, ni predstavljala, koliko hude krvi bo povzročila. Vztraja, da so rešitve v zakonu strokovne in premišljene. Prepričana je, da bo novela institut parlamentarne preiskave umestila v ustavnopravne okvire. "Pravna država je tista, ko so nosilci oblasti omejeni s pravom," je večkrat ponovila in dodala, da tudi poslancem v okviru parlamentarnih preiskav ne more biti vse dovoljeno, da ne morejo prosto brskati po življenju posameznikov in pravnih oseb, ampak so pri tem omejeni s pravnimi okviri.

Novi poslanec SDS-a Andrej Poglajen, ki je bil predtem kot državni svetnik pobudnik za odločanje o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi, pa je dejal, da ne govorijo o brskanju poslancev. "Govorimo o ustavni pravici DS-ja, da ima pravico zahtevati parlamentarno preiskavo."

Njegov poslanski kolega Andrej Hoivik pa je obžaloval, da koalicija ni izkoristila priložnosti, da bi novelo primerno dopolnila. Očital jim je rokohitrstvo in ponovil, da so z zakonom samo želeli ustaviti možnost preiskovalne komisije, v kateri bi preiskovali domnevne zlorabe pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.

Razprava je minila tudi v znamenju medsebojnih očitkov o diskreditacijah in vnovičnih kritikah glede vodenja omenjene preiskave, saj v SDS-u poslancu Gibanja Svoboda Tomažu Lahu očitajo nezakonito zasedanje položaja predsednika komisije.

DZ bo moral za dokončno sprejetje novele to podpreti z absolutno večino poslancev.