Predlagatelj zakona o Javnem skladu RS za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nuklearke je skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS-a. Predlog predvideva preoblikovanje sklada v sklad, ki smiselno sledi sistemski ureditvi javnih skladov. Sklad bi tako deloval po pravilih javnih skladov, v primeru, kjer je potreben odstop od določb, pa bi to urejal predlagani posebni zakon.

Zakonski predlog bi uredil obveznost plačila dajatve za razgradnjo Neka in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Predpisali bi pristojnost določanja zneska dajatve in preverjanja ustreznih višin dajatve (ta je od januarja pri 12 evrih na vsako prevzeto megavatno uro elektrike skupine Gen energija), določili organe sklada in njihove pristojnosti ter podrobneje opredelili poslovanje sklada. Kot razlog za sprejetje predlagatelji navajajo revizije Računskega sodišča obstoječega zakona.

Vlada zakon podpira, saj po besedah državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu Tine Seršen vsebinsko prinaša bistveno izboljšan zakonski okvir za delovanje sklada, učinkovitejši in konkretiziran nadzor nad poslovanjem sklada ter odpravlja nepotrebne administrativne ovire za za izvajanje osnovnih nalog sklada.

Kljub vsemu pa, kot je poudarila, predlog potrebuje nekatere vsebinske prilagoditve, predvsem na način, da bo v celoti upošteval popravljalne ukrepe Računskega sodišča in mnenja službe za zakonodajo iz leta 2020. Med ključnimi vsebinskimi dopolnili vlade je Seršen izpostavila vzpostavitev metodologije za določanje višine prispevka, pri členu, ki ureja financiranje gradnje odlagališča za radioaktivne odpadke, pa se izrecno navaja plačevanje na namensko proračunsko postavko.

Ob potrditvi vladnih dopolnil so poslanci podprli tudi predlog zakona, ki je po mnenju Nataše Sukič (Levica) "zelo v redu". Jo pa skrbi, ker se z njim močno znižuje vloga DZ-ju pri nadzoru poslovanja sklada. Po trenutni ureditvi je namreč DZ po pojasnilih Sukičeve "zelo vpleten v ta nadzor, po novem predlogi pa je vloga DZ-ja le še seznanjanje s poslovno politiko sklada".

Člani odbora za infrastrukturo so na današnji seji pretresli tudi predlog zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki ga je v DZ vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom (NSi). Kot je pojasnil njegov strankarski kolega Janez Žakelj, so osnutek zakona v času ministrovanja Jerneja Vrtovca, prav tako poslanca NSi-ja, pripravile strokovne službe, tako da je zakon strokovne narave.

"Spodbuja razvoj trajnostnega prometa, katerega cilj je spremeniti strukturo prometnih načinov v korist bolj trajnostnim načinom mobilnosti. Prej so materijo obravnavali številni zakoni, ta zakon pa bi vse to poenotil in omogočil celotni pristop, ki vse vrste prometa obravnava kot celoto in jih med seboj uravnoteži in povezuje v enovit prometni sistem," je dejal Žakelj.

Tudi ta opozicijski predlog zakona vlada ob upoštevanju njenih dopolnil podpira. "Celostno prometno načrtovanje je pristop, ki ga je razvila Evropska komisija za države članice, njegov osnovni namen pa je preseči netrajnostne prakse in prispevati k zmanjševanju izpustov iz prometa, zmanjševanju rabe energije v prometu in doseči večjo kakovost bivanja za vse," je poudarila Seršen.

Dopolnila, ki jih je pripravila vlada, so bila po njenih besedah pripravljena z namenom olajšati in izboljšati izvajanje določb, hkrati pa vsebujejo prilagoditve, ki sledijo mnenju zakonodajnopravne službe DZ-ja.

Odbor je razpravljal tudi o zahtevi državnega sveta za ponovno odločanje DZ-ja o zakonu o cestah. Kot je dejal državni svetnik Igor Velov, je državni svet zahtevo izglasoval zaradi načina odvoza pokvarjenih in poškodovanih vozil z avtocest in hitrih cest.

Vlada po besedah državne sekretarke predlaga, da se zakon pri ponovnem odločanju podpre. "Se pa vlada zavezuje, da bo takoj po uveljavitvi zakona predložila v obravnavo novelo zakona o cestah, katere osnutek je že pripravljen. Z novelo se bo posebna ureditev odvoza vozil na avtocestah in hitrih cestah ponovno vzpostavila samo za tovorna vozila," je dejala. Odbor je tako sklenil, da je zakon o cestah ustrezen.