Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, zajema niz ukrepov, ki so namenjeni predvsem osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih. Po predlogu bi sistem ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek.

Predlog predvideva, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno s sredstvi, ki se bodo v enem delu prenesla iz pokojninskega in v enem iz zdravstvenega zavarovanja, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predviden sprejem posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Za obravnavo na odboru DZ za zdravstvo, ki se bo sestal v soboto, pa pripravljajo dopolnila. Z njimi želijo odgovorili tako na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ, ki v predlogu pogreša večjo jasnost, kot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako tudi Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Ta je nasprotovala ukinitvi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo slepim in slabovidnim, določeni v pokojninskem zakonu, in njenemu poenotenju za vse v predlaganem zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Družinski pomočnik naj se uredi v posebnem zakonu, so pozvali v Socialni zbornici Slovenije in društvu Vesele nogice. Potreb, ki ga imajo osebe z duševno motnjo in trajno invalidnostjo, ni mogoče primerjati s potrebami, ki jih imajo denimo starejši in za katere bodo lahko po predlaganem zakonu skrbeli oskrbovalci družinskega člana, so poudarili v tem društvu.

V Levici predlog zakona vidijo kot škodljivega in brez vsebine, tako da se ga ne da popraviti z dopolnili, je v razpravi dejal Primož Siter. Predlog po njegovih besedah prelaga vsebino na podzakonske predpise in je nejasen, je izpostavil.

Predlog prinaša nove storitve za ranljive, upoštevana je bila javnost, predlog je bil v javni razpravi, pripravljavci pa so se srečali tudi z upokojenskimi in invalidskimi organizacijami, je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič.

Približno 70.000 ljudi nima niti take oskrbe, kot jo nudijo domovi za starejše in se je v času epidemije covida-19 pogosto razkrila kot pomanjkljiva, je dejala Fortejeva. S predlaganim zakonom jim po njenih besedah želijo pomagati.

Tudi Mojca Žnidarič iz SMC je spomnila, da se bo nekaterim položaj izboljšal takoj. Med njimi so oskrbovalci družinskega člana, ki bodo nadomestilo po predlogu dobili takoj.

Prav je, da bo zakon dal ustrezne pravice prostovoljcem, ki pa bodo morali opraviti ustrezno izobraževanje, pa je povedala Iva Dimic iz NSi. Predlog naslavlja tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, in želi si, da bi kritiki predloga to upoštevali.

Maša Kociper iz SAB pa se je strinjala s poslanskim kolegom iz Levice, da predloga ni mogoče popraviti z dopolnili. Predlagani členi le nepregledno povzemajo aktualno stanje, je dejala.

Neopredeljen vir financiranja je mina v predlogu, je prepričan poslanec SD Dejan Židan. V SD, SAB in NeP so zato po njegovih besedah predlagali, da se ta vir določi že zdaj. Poleg tega so želeli ministrstvo za zdravje z dopolnilom pozvati, da določi košarico pravic iz dolgotrajne oskrbe. S tretjim dopolnilom pa so se zavzeli za ohranitev dodatka za pomoč in postrežbo za slepe, je dodal Jurij Lep iz NeP. Vendar je odbor vsa tri dopolnila zavrnil.

Po mnenju Branka Simonoviča iz DeSUS je predlog zakona ustrezen in prinaša številne koristne rešitve. Vira financiranja, ki ga pogreša del opozicije, pa po njegovem mnenju ni treba opredeliti že zdaj.