Kritike so izrekli na račun nekaj neenotnih postopkov, vpliva aktualnih županov in nepriznanih narodnih skupnosti.

Ob tem delegacija Kongresa regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope poroča, da so zelo decentralizirane volilne komisije volitve izvedle profesionalno, pregledno in učinkovito ter da je volilni dan potekal izjemno mirno.

Kritiko so izrekli glede neenotnosti navodil za pečatenje volilnih skrinjic. Te bi morale biti tudi jasneje označene. Predlagajo pa še dodatne korake za izboljšave trenutno zelo neenakomerne porazdelitve števila volivcev po voliščih, in sicer s ciljem, da te številke postanejo primerljivejše.

Čeprav je bilo volilno leto 2022 izjemno zaposleno, je bilo predvolilno okolje mirno in brez večjih incidentov, politične kampanje pa večinoma osredotočene na teme, pomembne za lokalno okolje, so navedli. So pa v poročilu izrazili skrb glede zelo tekmovalnih županskih volitev. Glede tega predlagajo sprejem dodatnih ukrepov, ki bi uravnotežili mogoče prednosti na dan volitev še aktualnih županov. Med njimi so v poročilu našteli kopičenje moči, zlorabo proračunskih virov, pomanjkanje transparentnosti in vpliv na lokalne medije.

Delegacija predlaga tudi revizijo pravil o financiranju volilnih kampanj, saj prenizko zastavljena pravila o izdatkih kandidate napeljujejo k iskanju ustvarjalnih virov financiranja.

Nadalje v poročilu pozivajo k večji vključenosti žensk v lokalno politiko, opozarjajo predvsem na prenizko število izvoljenih županj, pa tudi število občinskih svetnic. Delegacija ugotavlja, da je bil glede tega v zadnjih letih dosežen napredek, a vidi možnosti za izboljšave.

Glede položaja narodnih skupnosti v poročilu ugotavljajo, da madžarska in italijanska uživata razmeroma visoko raven pravic. Romska skupnost, ki je večja, a v nasprotju z omenjenima po državi zelo razpršena, pa uživa le politično zastopanje na lokalni ravni, ne pa tudi na državni. Ob tem je delegacija izrazila obžalovanje, da je romska skupnost tudi na lokalni ravni le slabo zastopana in pogosto tarča sovražnega govora.

Slovenske oblasti so ob tem pozvali, naj nadaljujejo razpravo o širitvi statusa narodne skupnosti na večje število skupnosti. Poleg romske so kot največjo skupnost, ki hkrati sploh ni prepoznana, omenili pripadnike narodnosti nekdanjih jugoslovanskih republik in majhno nemško govorečo skupnost.