Znova se je zavzel za konsenzualno politiko, s katero bi presegli razklanost. Po volitvah si v politiki želi kompromisov, da bodo mogoče reforme za solidarno in konkurenčno Slovenijo.

Pahor je na dogodku, ki je v Ljubljani potekal pod naslovom Kultura dialoga, uvodoma poudaril, da ima demokracija poleg delujočih institucij tudi visoko raven politične in pravne kulture.

V politični kulturi vidi pripravljenost na spoštljivo izražanje stališč in na spoštljivo izrekanje kritike drugega stališča, ob tem pa še željo pri obeh sogovornikih po kompromisu. Del politične kulture je tako tudi kultura dialoga.

Osebno sicer opaža, da se v sodobnih razmerah "kaže razlika med iliberalno in liberalno demokracijo". Za iliberalno demokracijo šteje tisto, ki ima nizko raven politične in pravne kulture in zato deluje kot "osiromašen prostor". Ob tem se mu zdi pripravljenost za iskanje skupnih stališč temeljnega pomena za demokracijo.

Glede na letošnjo 30-letnico samostojnosti države je ocenil, da je Slovenija veliko dosegla – ne le, da je članica EU-ja, Nata, Združenih narodov, ima tudi dobre odnose s sosednjimi državami, trenutno najboljše doslej. Poleg tega je "ena redkih držav, ki nima sovražnikov". Kot je spomnil, imamo denimo dan slovensko-ameriškega in slovensko-ruskega prijateljstva.

Pahorja pa vendarle skrbi, "da v času zdravstvene krize zmoremo tako malo sodelovanja". "Dialog je osiromašen, raven iskanja skupnih stališč šibka, nizka, prevladuje stališče, da nas drugi ogrožajo in da moramo biti proti njim," je podčrtal.

Sam ostaja zvest načelu, da mora družba skozi politiko oblikovati konsenz, "zato sem deležen kritike, da vodim prazen dialog". Kot je priznal, je tudi njegov dialog kdaj neuspešen, a takrat se pač vrne na začetek.

V trenutnih slovenskih razmerah, tako predsednik, se "moraš nujno opredeliti za en blok, jaz se temu na vso moč upiram". "Za sredino je značilna zmernost, da sliši obe strani, da pobere najboljše od obeh," je poudaril. Koalicija in opozicija sta se po njegovih besedah kmalu po nastopu vlade Janeza Janše zatekli vsaka v svoj politični krog, iskrene pripravljenosti za sodelovanje med njima pa ne na eni ne na drugi strani ni bilo, je dejal. "Zmaguje napačna, nevarna miselnost, da nas drugi ogrožajo, zato jih je treba izločiti," je dodal.

Po volitvah bi si tudi sam želel koalicije, ki bo za kompromise, ki se bo osredotočila na nekaj prioritetnih strukturnih reform, da bo Slovenija lahko solidarna in konkurenčna.

Pahor je spregovoril tudi o gospodarstvu, pri tem pa opozoril na velike spremembe v zadnjih letih. Ob izbruhu finančne in gospodarske krize je bilo gospodarstvo "v neki moralni krizi", je dejal in spomnil na slaba posojila, zavožene naložbe, propade bank in podjetij, kar je naplavilo številne zgodbe o neetičnem vodenju gospodarstva, to pa je pri prebivalstvu naletelo na nezaupanje.

"Danes slovensko gospodarstvo predstavlja vitalen, precej zdrav del naše družbe, še več kot to, skupaj z znanostjo predstavlja najvitalnejši del slovenske družbe, ki lahko tudi s svojimi zgledi veleče naprej. Je internacionalizirano, tekmuje z najboljšimi," je popisal.

Za Slovenijo bo v prihodnje pomembno, da bo še naprej uspešna pri razvoju gospodarstva, pri tem pa je posebej izpostavil energetiko, "ki je najbolj občutljiva pri podnebnem prihodu".

Pahor je danes izpostavil tudi, da se po izteku mandata umika iz politike, in ponovil, da še ne ve, kam ga bo pot vodila v prihodnje. Spomnil pa je, da po koncu mandata predsedniku pripadata eno leto nadomestila plače in pravica do majhnega urada.