Ob tem je pozdravil dogovor s Tunizijo in izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija tako sodelovanje nadaljevala tudi z drugimi državami.

Poklukar je povedal, da sodelovanje s tretjimi državami lahko pripomore pri preprečevanju kriznih razmer. "Pristop, ki smo ga uporabili pri sodelovanju s Tunizijo, gre v pravo smer, saj bi morali biti dogovori s tretjimi državami bolj celostni in zajemati širše vidike kot izključno področje migracij. Zato pričakujemo od Evropske komisije, da bo tako delo nadaljevala tudi z drugimi državami, kot sta na primer Maroko in Egipt," je še dodal minister.

V okviru dogovora bo EU letos z več kot 100 milijoni evrov finančno kompenziral Tunizijo za njen prispevek pri ustavljanju prebežnikov in beguncev na njihovi poti v Evropo. Sporazum se je sicer znašel na udaru kritik nevladnikov iz organizacije Human Rights Watch (HRW), ki so EU v sredo pozvali, naj ga zaradi "resnih zlorab" prebežnikov od tunizijskih varnostnih organov začasno zadrži.

Na zasedanju v Logronu na severu Španije so se med drugim pogovarjali tudi o dostopu do podatkov za boj proti kriminalu v digitalni dobi, boju z organiziranim kriminalom, sodelovanju z Latinsko Ameriko in stanju v Ukrajini v povezavi z notranjo varnostjo.

Minister Poklukar je med razpravo o nedovoljeni trgovini z mamili poudaril, da je v boju proti organiziranemu kriminalu treba krepiti sodelovanje z regijami, ki pomembno vplivajo na trgovino s prepovedanimi mamili ali pa so države izvora. Kot prioritetno tranzitno regijo, ki vpliva na razmere v Sloveniji, je poudaril Zahodni Balkan.

Ministri so si bili enotni, da je treba za učinkovito preiskovanje teh kaznivih dejanj slediti načelu toka denarja in v to vložiti vsa razpoložljiva sredstva ter znanja, so sporočili z MNZ-ja.

Špansko predsedstvo je kot točko dnevnega reda vključilo tudi razpravo o sprejemu evropske zakonodaje, ki bi uvedla nov sistem hrambe metapodatkov o elektronskih komunikacijah. S tem bi pristojnim organom lahko zagotovili dostop do uporabnih podatkov ob postavitvi ustreznih varovalk. Ministri so podprli tudi prizadevanja za tesnejše sodelovanje z industrijo, predvsem s ponudniki netradicionalnih komunikacij.

Predsedstvo je zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini že sprožilo dejavnosti za nadaljnje podaljšanje uredbe o začasni zaščiti razseljenih oseb, Evropska komisija pa pripravlja nov zakonodajni predlog, ki bo tako podaljšanje omogočil do leta 2027. Slovenija za zdaj še ne zaznava neposrednega vpliva vojne na stanje kriminalitete pri nas, so še sporočili z MNZ-ja.