Po besedah premierja s podpisom sporazuma niso želeli hiteti, saj zanj ne obstajajo dnevnopolitični razlogi, hkrati pa so želeli pokazati, da se da sodelovati tudi brez uradnih zavez.

"Zavedamo se, da nas narodne skupnosti v resnici bogatijo in da so kot take nekaj, kar moramo dejansko krepiti in skrbeti zanje," je dejal predsednik vlade.

Sporazum je po njegovem mnenju stabilen okvir, ki prehiteva določene poteze, ki jih bomo morali na državni ravni še izvesti. Ključna zaveza pa je, da želijo dati skupnostma bolj stabilne pogoje delovanja. "Sam tudi prihajam z območja, jaz ga bom imenoval mešanega, z območja Goriške, kjer imamo na drugi strani meje našo zelo močno narodno skupnost," je dejal premier in dodal, da se zato zaveda, koliko jim pomeni stabilno dolgoročno financiranje. "Na ta način želim dajati zgled tudi sosednjim državam," je še dodal.

"Usklajevanje je bilo relativno dolgo, ker so tudi točke in programske točke programa za italijansko in za madžarsko narodno skupnost zelo pomembne," je dejal Žiža, ob tem pa se je predsedniku vlade zahvalil za razumevanje.

Sporazum je po besedah Žiže pomemben za varstvo pravic manjšin, za nadaljnje sodelovanje je pomembno, da so zapisane v dogovoru. "Samo tako lahko res razumemo, kaj je treba napraviti in kaj je tisti razkorak, ki žal še vedno ostaja med ustavnopravnimi normami, ki so v Sloveniji zelo dobre, mogoče še najboljše v celi Evropi, in samim uresničevanjem v praksi," je poudaril. Verjame, da bodo s sporazumom ta razkorak zmanjšali.

Žiža je med pomembnimi točkami sporazuma omenil težave pomanjkanja novinarjev na Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO). Italijanska narodna skupnost je po njegovi oceni izgubila 25 odstotkov novinarjev na RTV SLO Koper Copodistria. Želijo si tudi ustanovitve državnega finančnega sklada za financiranje gospodarske osnove. Žiža pa je omenil še pomembne projekte na področju šolstva, izvajanje in uresničevanje uporabe jezika v javnosti na narodno mešanem območju in povečanje financiranja kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti.

Horvath je poudaril, da je sodelovanje dejansko potekalo že to leto dni, vse aktivnosti, vezane na madžarsko narodno skupnost so potekale. Veseli ga, da se nadaljuje tradicija, da poslanca obeh avtohtonih narodnih skupnosti podpišeta dogovor o sodelovanju z vlado in da je ta konkreten.
Največji projekt je Pomurje-Porabje, ki naj bi v naslednjih petih letih za obe skupnosti namenil 25 milijonov evrov s slovenske strani in 25 milijonov evrov z madžarske strani, je dejal Horvath. Sredstva predstavljajo pozitiven vpliv razvoja za obe strani. Pomembno je tudi, da dogovor predvideva, da se še naprej izvajajo projekti, ki so jih začeli izvajati že v prejšnjih letih, kot so ustanovitev gospodarskega sklada, podpora ministrstva za kmetijstvo za izvedbo vzorčnih kmetij itn. "Želja skupnosti je, da obstane, želja skupnosti je, da dela," je dodal.

Poslanca manjšin sta se zahvalila tudi državni sekretarki v kabinetu predsednika vlade Maši Kociper in direktorju vladnega urada za narodne skupnosti Stanetu Baluhu.