Poslanci so se strinjali, da je treba kmetom zaradi prehranske varnosti pomagati, pri čemer pa so podprli le sklep Svobode in SD-ja, ki Agenciji za energijo predlaga, da upošteva posebnosti delovanja namakalnih sistemov.

Kot je v imenu predlagatelja današnje nujne seje DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dejal Tomaž Lisec, so v SDS-u že pred uveljavitvijo novega sistema obračunavanja omrežnine opozarjali, da bo imela prenova omrežninskega sistema negativen vpliv na kmetijstvo in celoten prehranski sistem. Kot je navedel, se je nekaterim kmetom močno zvišal strošek omrežnine, pri čemer so bili na udaru vsi tisti, ki se ukvarjajo z namakanjem.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Ervin Kosi je izpostavil analizo Agencije za energijo, ki je pokazala, da imajo upravljavci namakalnih sistemov zelo visoke priključne moči, ki pa jih ne potrebujejo, zato bi bilo treba prilagoditi priključne moči dejanski rabi.

Direktorica agencije Duška Godina je podrobneje predstavila opravljeno analizo učinkov novega načina obračunavanja omrežnine za upravljavce namakalnih sistemov. Ta je pokazala, da je treba ločevati prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnji z visokim izkoristkom (OVE/SPTE) in omrežnino.

Bistvena ugotovitev, ki jo je poudaril tudi Kosi, pa je bila, da imajo skoraj vsi upravljavci namakalnih sistemov izrazito previsoke priključne moči. Ti se, kot je dejala Godina, lahko obrnejo na energetske svetovalce, da se z njimi posvetujejo, koliko priključne moči potrebujejo, in potem to vrednost spremenijo. "Gre za enostaven in hiter postopek," je poudarila.

Godina je dodala še, da sami ne vidijo težav pri obračunavanju, so pa pripravljeni pomagati z nasveti, kolikor je to v njihovi pristojnosti. "Obračun omrežnine je nastavljen tako, da so stroški za upravljanje, delovanje in razvoja omrežja porazdeljeni pravično," je zagotovila Godina.

V. d. direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice Martin Mavsar je potrdil, da so na sestanku z agencijo ocenili, da so se cene zvišale predvsem zaradi prevelikih priključnih moči in mrtvih sezon.

Da bi nesorazmerno visoke stroške omrežnine lahko preprečili, če bi za vpeljavo nove omrežninske metodologije veljalo daljše časovno obdobje, pa menijo na Gospodarski zbornici Slovenije.

"Ni še prepozno, da se ugotovi, kje so anomalije pri obračunavanju omrežnine, kje se da stvari poenostaviti in odjemalcem pomagati, da se jim računi znižajo na realno stanje," je dejal Jožef Jelen (SDS). Kmetom je treba pomagati, da bi se zmanjšali stroški pridelave hrane, je bil jasen.

S tem se je strinjal tudi Damijan Bezjak Zrim (SD). "Nikomur ni v interesu, da bi vsevprek uvažali iz tujine, ampak si želimo doma pridelane hrane, zato je treba kmetom pomagati," je dejal. Menil je, da je agencija mogoče naredila napako, ker je nov sistem obračunavanja omrežnine uvedla z zimsko sezono, saj da bi ga bilo mogoče bolje s poletno.

"Namakalni sistem je naložba v prilagajanje na podnebne spremembe," je dejal Jožef Horvat (NSi), zato se mu ne zdi primerno, da bi bili ti kmetje prizadeti zaradi visokega stroška omrežnine.

Da je Slovenija glede namakalnih sistemov v zaostanku za drugimi državami in bi bilo zato še bolj treba razmišljati v smeri razvoja na tem področju, pa je dejal Tomaž Lah (Svoboda).

Njegov poslanski kolega Miroslav Gregorič je medtem ocenil, da nobena država v Evropi nima tako kompliciranega sistema obračunavanja omrežnine kot Slovenija. "Več kot 1000 let smo bili na tem ozemlju samozadostni, zdaj smo daleč od tega. S kmeti, ki jih še imamo, bi zato morali delati v rokavicah in z vato, ne pa da jih tepemo tam, kjer je absolutno nepotrebno," je dejal.

V SDS-u so predlagali tri sklepe, pri čemer so želeli vladi predlagati, da bi s finančnimi podporami podprla naložbe v hranilnike električne energije ter sprejela trajne omilitvene ukrepe za blažitev čezmernih dvigov omrežnine za kmetijska gospodarstva, ki so v preteklosti vlagala v obnovljive vire energije. Vlado so želeli pozvati tudi k sprejetju ukrepov za obračun omrežnine le v času porabe energije za tista kmetijska gospodarstva in porabnike v kmetijstvu, ki imajo izrazit sezonski značaj porabe energije (hmeljarji, namakalni sistemi). Poslanci so vse tri sklepe zavrnili.

So pa soglasno podprli sklep Svobode in SD-ja, ki agenciji predlaga, da v novem načinu obračunavanja omrežnine upošteva posebnosti delovanja namakalnih sistemov, ki imajo izrazito sezonski značaj rabe električne energije.