Stranka NSi je imela v letu 2022 za nekaj manj kot 1,1 milijona prihodkov, od katerih je nekaj več kot 40 odstotkov prihodkov dobila s prispevki fizičnih oseb, preostalo pa iz državnega in občinskih proračunov, 83.000 evrov je zbrala tudi s članarinami, je v revizijskem poročilu povzelo Računsko sodišče.

Lani je imela stranka za nekaj manj kot 1,5 milijona evrov odhodkov, od katerih je okoli tretjino porabila za redno poslovanje, nekaj več kot milijon evrov pa za volilno kampanjo za volitve v DZ, volitve predsednika države in lokalne volitve. Imela je tudi za nekaj manj kot 164.000 evrov posojil.

Pri njenem poslovanju so revizorji ugotovili manjše nepravilnosti. Med drugim je stranka od šestih samostojnih podjetnikov in dveh oseb, ki imata dopolnilno dejavnost v kmetijstvu, prejela nekaj več kot 3000 evrov, kar po zakonu ni dovoljeno. Prav tako so nekateri prispevki, ki so jih posamezniki stranki prispevali v gotovini, preseglo zakonsko določeno mejo 420 evrov. Zato je morala stranka v humanitarne namene skupno nakazati nekaj manj kot 4200 evrov.

Stranka Levica pa je imela v letu 2022 nekaj manj kot 359.000 evrov prihodkov, od katerih je največ, več kot polovico denarja, dobila iz državnega proračuna, preostalo pa iz proračunov občin, s članarinami (54.000 evrov) in prispevki fizičnih oseb. Stranka je imela lani za nekaj več kot kot 513.000 evrov odhodkov, od katerih je nekaj manj kot 218.000 evrov porabila za volilne kampanje, preostalo pa za redno poslovanje. Imela je tudi za 80.000 evrov posojil. Večjih nepravilnosti revizorji pri njenem poslovanju niso ugotovili.

Reviziji poslovanja obeh strank je Računsko sodišče opravilo v okviru izvajanja novega sklopa revizij pravilnosti poslovanja političnih strank, s katerim je začelo letos. Po zakonu o političnih strankah je namreč Računsko sodišče dolžno v obdobju štirih let, ki sledijo letu, v katerem so bile izvedene državnozborske in lokalne volitve, opraviti revizijo pri tistih političnih strankah, ki so letno prejele ali so bile upravičene do prejema sredstev iz državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti v znesku najmanj 100.000 evrov.