Pomembno vlogo v boju proti njemu imajo tudi regulatorji, so opozorili udeleženci današnje razprave o zelenem zavajanju v Hiši EU-ja.

Evropska komisija je konec marca lani predstavila predlog direktive o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod, 22. marca letos pa še predlog direktive o zelenih trditvah. Oba predloga obravnavata Evropski parlament in Svet EU-ja.

Kot je pojasnila evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi/EPP), poslance zdaj čaka težka naloga, da ugotovijo, kaj je tisto, kar bi bilo najpametneje, smiselno in učinkovito. Razhajanja se pojavljajo še na ravni različnih političnih skupin v parlamentu, obenem pa tudi znotraj posameznih skupin, saj člani prihajajo z različnih koncev EU-ja. Med članicami je namreč različna tako kultura potrošnikov kot proizvajalcev.

Predlog direktive o zelenih trditvah bo imel vpliv tudi na proizvajalce iz tretjih držav. "Ni dopustno, da uvažamo izdelke iz držav, kjer tamkajšnjim proizvajalcem ni treba upoštevati naših standardov," je opozorila in dodala, da evropski proizvajalci ne smejo biti kaznovani z zakonodajo.

Kot je dejal vodja sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Luka Omerzel, je eden glavnih namenov te direktive ta, da se prepreči, da bi vsaka država članica sprejela svojo zakonodajo in s tem fragmentirala notranji trg. "To je dobro tudi za potrošnike, da vedo, da imajo povsod po Evropi enake pravice," je dejal. V enem letu se je v okviru delovnih skupin na ravni Sveta EU-ja oblikovalo sedem kompromisnih besedil.

Slovenija po njegovih besedah to direktivo in njene cilje podpira. "Želimo si, da bi lahko potrošniki prispevali h krožnemu, zelenemu in bolj trajnostnemu gospodarstvu. Za to pa je potrebno, da bodo vse informacije o blagu jasne in da ne bodo žrtve nepoštenih praks," je poudaril.

Pri zelenem zavajanju je z vidika potrošnika največja težava, da so oznake na izdelkih težko prepoznavne in potrošnikom bolj ali manj ne povedo nič, je poudarila predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. "Veliko imamo stvari, ki so do okolja prijazne, do podnebja prijazne, ogljično nevtralne, ampak gre za oznake, ki so pavšalne, premalo definirane in premalo obvezujoče glede meril," je opozorila. Kljub temu se lahko veliko stvari razbere s same embalaže izdelka, vendar potrošniki te premalo podrobno berejo.

Pomembno vlogo v boju proti zelenemu zavajanju ima po mnenju Kavke Gobbo tudi civilna družba. Nevladne organizacije so namreč tiste, ki lahko javnost opozarjajo na tako zavajanje.

Proizvajalci pri poimenovanjih postajajo čedalje bolj inovativni glede zelenega zavajanja, je pojasnila strokovnjakinja za področje energije pri Zvezi potrošnikov Slovenije Barbara Primc in prav tako pozvala k podrobnejšemu branju embalaž izdelkov. Namreč, če nekaj piše na izdelku, mora biti to tudi ustrezno utemeljeno z nekimi protokoli, je bila jasna. "Če prepoznamo nekaj, kar bi lahko bilo zeleno zavajanje oziroma dvomimo o neki trditvi, priporočamo, da tega izdelka ne kupite in s tem daste proizvajalcu jasen znak, da ne privolite v tako zavajanje," je svetovala Primc.

Kar se tiče zaupanja proizvajalcem glede zavajanja, je poudarila pomen informiranosti potrošnikov, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije.

Direktorica Zavoda za pravično trgovino 3Muhe Živa Lopatič je podjetjem glede navajanja zelenih trditev svetovala transparentnost. Zelo pomemben je tudi zunanji nadzor zelenih trditev od kredibilnih institucij. Kot tretjo zadevo pa je pozvala k spremembi miselnosti. Namen delovanja podjetij naj bo bolj kot ustvarjanje dobička nudenje kakovostnih storitev.

"Če bi podjetja delovala na način, da dobiček ne bi bil prvi in osnovni namen delovanja, se mi o teh stvareh danes sploh ne bi pogovarjali," je opozorila in dodala, da se veliko odgovornosti tako prelaga na potrošnike.

Razprava Zeleno zavajanje: Kako ga prepoznati? je potekala v okviru cikla pogovorov Mladi za mlade in jo je v prostorih Hiše EU-ja v Ljubljani pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.