V Rektorski konferenci RS in v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) že dlje časa poudarjajo, da sta področji znanosti in visokega šolstva tesno prepleteni in povezani.

Ob uvedbi novega plačnega sistema zato zahtevajo uvedbo enotnega plačnega stebra za vse trenutno obstoječe skupine na področjih visokega šolstva in znanosti. Ta bo dovolj širok za celovito urejanje področij visokega šolstva in znanosti, hkrati pa ne bo poskušal poenotiti preveč različnih resorjev, kot bi se zgodilo v primeru skupnega stebra za celotno izobraževanje, znanost in kulturo in v morebitni novi sistem ne bo vnašal nepreglednosti in zmede, so sporočili z Univerze v Ljubljani.

Rektorska konferenca poudarja, da so univerze na podlagi ustave zavodi s posebnim položajem. Iz tega razloga pozivajo, naj se izhodišče zakona spremeni tako, da bodo odločitve, kot na primer določitve višjega plačnega razreda, sprejemali upravni odbori univerz, v katerih so imenovani tudi predstavniki vlade. Opozarjajo tudi na prehodne in končne določbe, ki se nanašajo na prevedbe in uvrstitve delovnih mest v nova delovna mesta in plačne razrede.

Zaradi parcialnih dvigov plač v drugih delih javnega sektorja so nesorazmerja v plačah za primerljiva delovna mesta v visokem šolstvu v primerjavi z drugimi deli javnega sektorja zelo velika in so se v letih od 2008 nakopičila. Ta nesorazmerja so najbolj pereča v plačnih skupinah B in J, kjer pri nekaterih delovnih mestih obstajajo razhajanja od pet do sedem plačnih razredov glede na primerljiva delovna mesta v drugih delih javnega sektorja, zato bi se morala odprava nesorazmerij izvesti čim prej, so še zapisali.