Tudi storitve po zakonu se bodo po njegovih besedah uvajale postopoma in tem bodo sledili finančni viri. Predvideni so različni viri financiranja od državnega in evropskega proračuna do občinskih proračunov, pa tudi sredstva demografskega sklada oziroma dividende od podjetij, ki bodo v demografskem skladu, je navedel v pogovoru za Finance.

Vlada bo obravnavala predlog zakona o dolgotrajni oskrbi predvidoma junija.

Prvotni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v javni razpravi od 21. avgusta do 5. oktobra lani, je predvidel uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, prispevna stopnja pa naj bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje nekoliko znižal.

Do dolgotrajne oskrbe bi bila po takratnem predlogu upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih. Dolgotrajna oskrba bi se po takratnem predlogu izvajala v obliki formalne oskrbe na domu in v instituciji, kot posebna oblika pa je bil predlagan oskrbovalec družinskega člana. Kdor bi želel, bi se lahko odločil tudi za denarni prejemek. Poleg tega naj bi upravičencem financirali storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Merila za upravičenost do dolgotrajne oskrbe bi bila enotna in opredeljena na nacionalni ravni, vstopna točka za uveljavljanje pravic pa bi bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.