Država s tem prvič po osamosvojitvi uvaja strateško načrtovanje za trajnostni razvoj dejavnosti in rabe na morju.

Po Rožačevih besedah, ki jih je po spletnem dogodku povzelo ministrstvo za okolje, se z načrtom načrtuje na morju, ki je v zemljiškem katastru določeno kot vodno zemljišče in je v lasti države. Skladno z zahtevami protokola o celovitem upravljanju obalnega območja v Sredozemlju se dodatno opredeljuje izhodiščni priobalni pas na kopnem in vključuje usmeritve, kako naj ga lokalne skupnosti ob morju določijo v svojih občinskih prostorskih načrtih.

Vodja sektorja za strateški prostorski razvoj na ministrstvu Lenča Humerca Šolar je zatrdila, da je bil postopek priprave načrta zasnovan na sodoben, vključujoč način, ki je omogočal odprto razpravo, medsebojno soočenje in preveritev različnih vsebinskih in interesnih izhodišč, predvsem pa pripravo vsebinsko usklajenega dokumenta. Sodelovali naj bi vsi relevantni udeleženci pri urejanju prostora na območju morja in obale na nacionalni in lokalni ravni.

Marko Starman iz Sveta za slovensko Jadransko morje je medtem v razpravi izpostavil prizadevanja za uskladitev stališč vseh obmorskih občin in povezovanje interesov, povezanih z morjem in obalo. Po njegovem mnenju je pomembno, da so na tak način pristopili k usklajevanju tega dokumenta, v postopku priprave pa so prišli do številnih pomembnih ugotovitev, kaj že danes delamo in kakšne načrte imamo za prihodnost. Izrazil je pričakovanje, da se bo tovrstno sodelovanje nadaljevalo tudi pri izvajanju načrta.

Pomorski prostorski načrt Slovenije, ki sledi zahtevam evropske direktive o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, je obvezujoče izhodišče za izvajanje vseh dejavnosti, režimov, rab in ukrepov na morju. Pomeni obvezno izhodišče tako za pripravo sektorskih razvojnih dokumentov za posamezne dejavnosti na morju kot tudi za pripravo strateških in izvedbenih aktov na državni, regionalni in lokalni ravni.

Gre za strateški, prostorskorazvojni dokument, ki določa cilje in usmeritve za nadaljnji razvoj dejavnosti na morju, opredeljuje prostorsko in časovno porazdelitev ustreznih obstoječih in prihodnjih dejavnosti in rab ter predstavlja okvir za njihovo medsebojno usklajevanje. Vse obravnavane dejavnosti in rabe se v slovenskem morju praviloma že izvajajo, medsebojno večinoma niso v konfliktu in delujejo v okvirih, ki jih določajo posamezni področni predpisi. Pomorski prostorski načrt Slovenije praviloma ne posega v obstoječe predpise, pravne režime in pravna razmerja ter strateške in izvedbene akte.