Zakonske določbe so namreč med postopkom pred ustavnim sodiščem prenehale veljati.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo na seji 3. februarja, odločitev pa je sporočilo danes.

Pobudniki so vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka členov 100.d, 100.e, 100.f in 100.g zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, v dopolnitvi pobude pa predlagali tudi začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena noveliranega zakona, ki je podaljšal uporabo omenjenih določb prvega protikoronskega zakona.

100.d člen je posegel v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, in omogočil, da samodejno preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 100.e člen je omogočil začetek gradnje projektov še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.

100.f člen je zvišal zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, 100.g člen pa je enake pogoje uvedel še za nevladne organizacije, ki zoper gradbeno dovoljenje uresničuje pravno varstvo na podlagi gradbenega zakona ali zakona o ohranjanju narave.

Ustavno sodišče je julija 2020 sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena noveliranega protikoronskega zakona v povezavi s četrtim odstavkom 100.d člena prvega protikoronskega zakona, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena noveliranega zakona v zvezi s 100.e, 100.f in 100.g členom prvega protikoronskega zakona pa zavrglo. Začelo je postopek za oceno ustavnosti 2. člena noveliranega protikoronskega zakona v zvezi s 100.e in 100.f členom ter drugim odstavkom 100.g člena prvega protikoroskega zakona.

Veljavnost prvega protikoronskega zakona je bila določena do 31. maja 2020, na podlagi noveliranega zakona pa podaljšana do konca leta 2021. Zakonodajalec ukrepov iz teh zakonov ni podaljšal.

Ustavno sodišče je tudi upoštevalo, da so izpodbijani ukrepi pomenili le začasno drugačno ureditev področja, ki ga je urejal stari gradbeni zakon in je bila veljavnost navedenih ukrepov povezana tudi z veljavnostjo tega zakona, ki pa ga je nadomestil novi.

Stari zakon se bo sicer uporabljal do 1. junija, do začetka uporabe novega gradbenega zakona pa se bo za položaje pobudnikov uporabljal stari gradbeni zakon, ne začasni ukrepi iz prvega protikoronskega zakona. To pomeni, da so četrti odstavek 100.d člena, 100.e in 100.f člena ter drugi odstavek 100.g člena prvega protikoronskega zakona med postopkom pred ustavnim sodiščem prenehali veljati.

Ustavno sodišče je zdaj s sklepom zavrglo pobudo za presojo ustavnosti drugega člena noveliranega zakona v povezavi s četrtim odstavkom 100.d člena prvega protikoronskega zakona.

S prenehanjem veljavnosti drugega člena noveliranega zakona v povezavi s členi 100.e, 100.f in 100.g prvega protikoronskega zakona so prenehali obstajati tudi razlogi, ki so narekovali sprejetje sklepa o začetku postopka ustavnosti na podlagi 30. člena zakona o ustavnem sodišču.

"Če zakonska določba, glede katere je ustavno sodišče pobudo sprejelo, preneha veljati in niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 47. člena zakona o ustavnem sodišču za odločanje o njeni ustavnosti, potem tudi pogoji iz 30. člena zakona o ustavnem sodišču za presojo medsebojno povezanih zakonskih določb ne morejo biti več izpolnjeni," so zapisali na sodišču in dodali, da so zato postopek za presojo ustavnosti ustavili.