Zdaj je skrajni čas za ureditev tega področja, da se ne bodo ponavljale tragične posledice, ki jih je prinesla epidemija covida-19, so opozorili v združenju, ki je pred kratkim pridobilo status nevladne organizacije.

"Nikakor ne moremo pozabiti, da je bilo lani okuženih 55,9 odstotka stanovalcev in 40 odstotkov zaposlenih. Da je bilo samo 15 odstotkov okuženih stanovalcev hospitaliziranih zaradi zdravljenja, dva odstotka jih je bilo za kratek čas umaknjenih zaradi organizacije rdečih con, kar od 20 do 30 odstotkov stanovalcev pa je bilo uvrščenih v četrto kategorijo oskrbe," je navedla predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Samo v drugem valu epidemije je v domovih za starejše umrlo 964 ljudi, v bolnišnicah pa 860 starejših. "Menimo, da bi jih veliko manj umrlo, če bi imeli zagotovljeno boljšo zdravstveno oskrbo, ki je domovi kljub izjemnim naporom ob pomanjkanju kadra in pomanjkanju podpore odgovornih ministrstev niso mogli zagotoviti," je dejala.

Po besedah članice združenja Darinke Klemenc je nujno treba urediti kadrovske normative v domovih za starejše, saj so obstoječi neustrezni in poleg slabše oskrbe stanovalcev vodijo tudi k odlivu kadra v tujino. "Tisti, ki še ostajajo, delajo dvojno, trojno delo," je poudarila.

Na nevzdržen položaj v domovih za starejše je opozoril tudi Marko Slavič, direktor največjega tovrstnega zavoda v Sloveniji, Doma Danice Vogrinec Maribor. Ogorčen je, da na državni ravni še vedno ni sprejete nobene konkretne rešitve, ki bi izboljšala položaj v domovih za starejše. Opozoril je na neenakopraven položaj zaposlenih v bolnišnicah in domovih za starejše, saj so ti dobili za oskrbo bolnikov s covidom-19 nižje plačilo, pa tudi sicer so plače zaposlenih v domovih zelo nizke.

"Še vedno nismo prejeli sredstev za plačilo zaposlenih, ki so delali v skafandrih in zlivali znoj iz njih, ko so končali svojo izmeno, od januarja naprej," je povedal. Po njegovih besedah še vedno tudi čakajo na poplačilo stroškov za nakup nujne varovalne opreme, najbolj nepošteno pa se mu zdi, da ne prejmejo sredstev, ki so jih pred epidemijo prejemali, za postelje, ki so morale ostati prazne, čeprav so tamkajšnji zaposleni ves čas "krvavo delali" na drugih deloviščih. Za njihov dom to pomeni izpad okoli milijon evrov.

"In za vse to nihče ne prevzema odgovornosti. Vse, kar ministrstvo trenutno dela, je podpisovanje koncesijskih pogodb, s katerimi delajo posle," je bil kritičen Slavič. Po njegovih besedah bi morala država predvsem podpirati in širiti mrežo javnih domov za starejše, šele zatem pa podeljevati koncesije zasebnikom.

Zaradi stalnega prelaganja odgovornosti med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za delo je po besedah Marolt Medenove nujno treba vzpostaviti samostojno ministrstvo za starejše, pa tudi varuha starejših. "Zahtevamo, da se ustrezen, dober zakon o dolgotrajni oskrbi sprejme takoj in da se v njem opredeli nov steber socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo zagotavljal sistemske vire za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Ne pristajamo na nikakršne začasne rešitve, saj v proračunu vedno zmanjka denarja za starejše," je dodala.