Stopnja delovne aktivnosti med materami s tremi ali več otroki je bila v Sloveniji 80,6-odstotna, najvišja v EU-ju, so ob prihajajočem materinskem dnevu sporočili iz statističnega urada.

Navada praznovanja materinskega dne se je v Evropo razširila iz Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni. Pri nas se je uveljavila po letu 1991. Datum praznovanja se od države do države razlikuje, v Sloveniji ga praznujemo 25. marca, so sporočili iz Statističnega urada RS (Surs).

Naravni prirast je negativen od leta 2017 naprej, ugotavljajo na uradu. Leta 2021 se je sicer rodilo 18.984 otrok, nekoliko več kot leto prej, a hkrati je bilo to 33 odstotkov manj kot pred 50 leti in 38 odstotkov manj kot leta 1979, ko je bilo rojstev največ v zadnjih 50 letih. V primerjavi z letom 2003, ko je bilo rojstev najmanj, pa se je rodilo 10 odstotkov več otrok. Vsako leto se rodi nekaj več dečkov kot deklic, dolgoletno slovensko povprečje je 106 dečkov na 100 deklic.

Leta 2021 se je največ otrok (36 odstotkov) rodilo materam, starim od 30 do 34 let. Matere v starosti od 25 do 29 let so rodile 31 odstotkov otrok, 18 odstotkov pa matere, stare med 35 in 39 let. Materam, starim med 15 in 19 let se je rodilo 158 otrok, 30 pa materam, starejšim od 44 let.

Na Sursu ugotavljajo, da čedalje več žensk v Sloveniji rodi pozneje. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila leta 2021 29,6 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta. Od druge svetovne vojne so bile ob rojstvu prvega otroka povprečno najmlajše tiste, ki so rodile leta 1976 in so bile v povprečju stare 22,7 leta. Po koncu 80. let prejšnjega stoletja pa se je povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka začela dvigovati in v letu 2019 dosegla najvišjo vrednost, ki je ostala enaka tudi v letu 2021.

Z leti se spreminjajo tudi najbolj priljubljena imena novorojenčkov. Leta 1992 je bilo med takrat rojenimi dečki največ Rokov, leta 2021 pa Filipov. Pri deklicah je bilo leta 1992 največ novorojenk poimenovanih Nina, skoraj 30 let pozneje je bilo najbolj priljubljeno ime Ema.

Število živorojenih na 1000 prebivalcev je primerljivo s povprečjem EU-ja. Leta 2021 se je v Sloveniji rodilo devet živorojenih otrok na 1000 prebivalcev, v EU-ju pa 9,1. Število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev je bilo najmanjše v Italiji (6,8), največje pa na Irskem (11,6).

V družinah je manj otrok, navajajo na Sursu. V štirih desetletjih se je povečal delež družin brez otrok, z 21 odstotkov leta 1981 na 30 odstotkov leta 2021. Zmanjšal se je delež družin z dvema otrokoma ali več. Leta 1981 je imela vsaka tretja družina dva otroka, v letu 2021 pa vsaka četrta. Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56.

Stopnja delovne aktivnosti med materami s tremi ali več otroki je bila najvišja v EU-ju. Leta 2021 je bila stopnja delovne aktivnosti žensk v Sloveniji 70,7-odstotna; med tistimi brez otrok je bila 64,6-odstotna, kar je bilo blizu povprečja EU-ja (64,5 odstotka). Stopnja delovne aktivnosti je bila najvišja med materami z dvema otrokoma (83,3 odstotka). Med materami z enim otrokom je bila 76,6-odstotna, med tistimi s tremi ali več otroki pa 80,6-odstotna, kar je bilo največ v EU-ju.

Družinske člane neguje več žensk kot moških. Število primerov bolniške odsotnosti zaradi nege družinskega člana je bilo za 65 odstotkov večje kot leta 2000. V celotnem obdobju med 2000 in 2021 je bilo zaradi nege družinskega člana bolniško odsotnih več žensk kot moških, vendar se razlika zmanjšuje. Leta 2000 so bile ženske zaradi nege družinskega člana bolniško odsotne v 85 odstotkih primerov, leta 2021 pa v 77 odstotkih primerov, so še sporočili s Sursa.