Cilj zakona je povrniti škodo fizičnim osebam oz. takratnim manjšinskim delničarjem NLB-ja in Nove KBM ter nepoučenim vlagateljem, izhaja iz predloga.

Predlog zakona o izplačilu sredstva nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic in manjšinskim delničarjem bank v večinskem državnem lastništvu, ki so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih 17. decembra 2013 in 19. novembra 2014 oz. 16. decembra 2014, Banke Slovenije, je Tanko v DZ poslal po rednem postopku.

Podoben predlog je v DZ vložil že maja 2019, a je DZ takrat sprejel vladni predlog zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Izvajanje tega zakona pa je ustavno sodišče marca 2020 do končne odločitve zadržalo.

Po tokratnem Tankovem predlogu bi odškodnino za izbrisane delničarje NLB-ja in Nove KBM, če so fizične osebe, izračunali tako, da bi število delnic, ki so jih posedovali 17. decembra 2013, pomnožili s knjigovodsko delnico posamezne banke na dan 31. december 2012. V primeru Nove KBM je ta zanašala 4,92 evra, NLB pa 63 evrov.

Višino izplačila bi posameznemu delničarju omejili na 10.000 evrov, povečano za obresti po dvoodstotni letni obrestni meri. Fizičnim osebam, ki so bile imetnice podrejenih obveznosti, pa bi izplačali do 100.000 evrov po posamezni terjatvi, povečano za obresti po dvoodstotni letni obrestni meri.

Sredstva bi se izplačala iz državnega proračuna, predlog zakona določa način posredovanja podatkov, postopek in rok plačila. Med drugim določa še, da do izplačila ni upravičen vlagatelj, ki je na drugi pravni podlagi prejel kakršno koli plačilo v povezavi s kvalificiranimi obveznostmi banke, in da se zakon začne uporabljati z letom 2024.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so pobudo poslanca označili za dobrodošel korak, da se ponovno začne pogovarjati o pravičnem načinu poplačila vsakega četrtega državljana Slovenije. Moti pa jih, da vsi pozabljajo, da banke niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo posamezni banki, ki ga te že devet let ne vračajo. "Pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti omejena na pavšalni znesek, ampak mora biti odraz objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno," so zapisali v sporočilu za javnost.

Za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, je Banka Slovenije pred časom angažirala skupino strokovnjakov, ki je maja lani kot najprimernejšo rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Imenovati bi bilo treba poseben organ, ki bi presojal o višini zneskov.

Ministrstvo za finance je sredi septembra, ko je Sodišče EU-ja odgovorilo ustavnemu sodišču na nekatera vprašanja, navedlo, da je njihovo vodilo "oblikovati rešitve, na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji mogoči meri usklajene s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".