Kot so na vrhovnem državnem tožilstvu zapisali v dopisu, ki so ga v torek posredovali na ministrstvo za javno upravo, sta ministrici za javno upravo in za pravosodje Sanja Ajanović Hovnik in Dominika Švarc Pipan na dosedanjih več skupnih usklajevalnih sestankih v povezavi s plačami pravosodnih funkcionarjev in odpravo plačnih nesorazmerij jasno izrazili, da bodo usklajevanja s sodniki in državnimi tožilci potekala skupaj.

Na omenjenih sestankih, so dodali, pa so tožilci tudi opozorili, kako pomembno je, da ostanejo plačna razmerja med sodniki in državnimi tožilci enaka. To narekuje tudi zakon o državnem tožilstvu, ki določa, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kot plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, so navedli.

Poudarjajo, da se zavedajo ustavnopravnih razlik med sodniki in državnimi tožilci, kar pa po njihovem mnenju ne pomeni, da usklajevanja glede uvrstitve v plačne razrede ne bi mogla teči istočasno in skupaj ali da bi bila izhodišča za plače sodnikov in državnih tožilcev različna.

"Zakon o državnem tožilstvu, ki napotuje na zakon o sodniški službi, je v tem delu povsem jasen, pri tem stališču pa državni tožilci tudi vztrajamo," so izpostavili.

Ob tem so spomnili, da je za opravljanje tožilske in sodne funkcije potrebna enaka izobrazba, opravljen enak pravniški državni izpit, tudi pogoji za vstop v sodno ali tožilsko funkcijo so enaki. Tudi ustavno sodišče je glede razmerja med sodniki in državnimi tožilci že večkrat povedalo, da državni tožilci svojo funkcijo izvajajo neodvisno ter da na državno tožilstvo ni mogoče gledati kot na organ, ki bi ga bilo mogoče podrediti izvršilni veji oblasti, so dodali. V dopisu pa so prst uperili tudi v sodstvo, saj ugotavljajo, da so usklajevanja očitno enostranska.

Po njihovih navedbah tožilci ne želijo zaostrovati trenutnega položaja, niti izsiljevati z grožnjami po stavki ali protestih, bo pa od nadaljnjih korakov vlade odvisno, ali bo o obravnavani problematiki treba obvestiti tožilsko mednarodno organizacijo CCPE in Evropsko komisijo, so povedali.

Ministrico za javno upravo pozivajo k nadaljnjemu skupnemu usklajevanju glede plač, "kot je bilo že dogovorjeno", kakršno koli razlikovanje med plačami sodnikov in državnih tožilcev bi po njihovem mnenju namreč lahko pomenilo tudi podlago za ustavno presojo, so še zapisali.

Odzvali so se tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije. Kot je v kratki izjavi za javnost zapisal njihov predsednik Boštjan Valenčič, so tožilci ves čas dejavni pri usklajevanju v povezavi z uvrstitvijo državnih tožilcev v ustrezne plačne razrede.

"Ob začetku pogovorov smo ministrstvu za javno upravo predložili analizo plače upokojene kolegice, iz katere je razviden drastičen padec plače kljub napredovanju v višji naziv. Ob tem ugotavljamo, da se je plačni položaj državnega tožilca občutno poslabšal, ne glede na nove in nove procesne zadolžitve državnega tožilca, ki jih prinese skorajda vsaka novela zakona o kazenskem postopku," je zapisal Valenčič.

Časnik Dnevnik pa danes poroča, da so pogovori med sodniki in ministrstvom za javno upravo vendarle obrodili sadove in da so sodniki z ministrstvom za javno upravo zbližali stališča glede odprave plačnih nesorazmerij, pri čemer se časnik sklicuje na neuradne, a zanesljive informacije.

Po teh je ministrstvo za javno upravo že pripravilo predlog, do katerega se bodo v sodstvu v teh dneh opredelili, in nato po prvomajskih praznikih ministrstvu podali morebitne pripombe. Časnik je izvedel tudi, da sodnikom na povišanje plač ne bo treba čakati do leta 2027, temveč bodo povišico dočakali že leta 2024.