Povprečno trajanje sodnih postopkov se je v prvi polovici letošnjega leta, torej v času epidemije covida-19, glede na prvo polovico leta 2019 v glavnem skrajšalo. Podaljšalo se je za posamezne vrste postopkov, denimo za zapuščinske zadeve, navaja vrhovno sodišče.

Spomnili so, da je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič v času epidemije covida-19 izdal več odredb glede poslovanja sodišč, sodniki in sodno osebje pa so v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) delali na sodišču ali od doma, medtem ko je bil del sodnega osebja napoten na čakanje, so navedli na sodišču, kjer so za ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča pripravili odgovor na poslansko vprašanje Željka Ciglerja iz Levice o vplivu epidemije na trajanje postopkov.

Po pojasnilih sodišča v skladu z omenjenimi odredbami predsednik vrhovnega sodišča odloči, da sodišča razpisujejo naroke in odločajo le v nujnih zadevah. V odredbi lahko določi tudi, da se nekatere zadeve ne štejejo za nujne ali da sodišča tudi v nujnih zadevah poslujejo v neomejenem obsegu. Ob upoštevanju odredb so sodišča izvajala opravila tudi v nenujnih zadevah, čeprav ponekod v omejenem obsegu. V tem obdobju določeni roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih na podlagi sklepa vlade niso tekli.

Sodišča so lani sicer prejela 11 odstotkov manj vseh zadev kot leto prej, rešila 13 odstotkov manj vseh zadev in izvedla 22 odstotkov manj narokov kot v letu 2019, precej več pa je bilo narokov, izvedenih preko videokonference.

Ker je poslanec v povezavi s trajanjem zapuščinskih postopkov med epidemijo še posebej poudaril Okrajno sodišče v Ljubljani, so na vrhovnem sodišču pojasnili, da je bilo na ljubljanskem okrajnem sodišču v obdobju od 13. marca do 31. maja lani, ko je bil razglašen prvi val epidemije, preklicanih kar 647 narokov v zapuščinskih zadevah. Temu primerno se je v začetni fazi znižalo število rešenih zapuščinskih zadev in podaljšal povprečni čas reševanja. Ker se zapuščinski postopek na sodišču začne s prejetjem smrtovnice, ki jo praviloma sestavijo upravne enote, je na obseg dela vplivalo tudi ravnanje slednjih.

Ko ni bilo mogoče opravljati narokov, je sodišče opravljalo tista procesna opravila, ki niso zahtevala fizične navzočnosti strank. Tudi po koncu epidemije sodišče ni moglo takoj začeti izvajati narokov, saj je bilo treba strankam omogočiti dovolj časa od prejema vabila za pripravo na narok. Obenem je bilo treba upoštevati priporočila NIJZ-ja, kot denimo redno zračenje razpravnih dvoran in manjše število oseb, ki so lahko hkrati na istem hodniku pred razpravno dvorano, so še navedli na vrhovnem sodišču.