Tako so se, denimo, zavzeli za razširitev javne mreže centrov za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami.

Vlada naj razširi javno mrežo centrov tako, da bo zagotovljena strokovno ustrezna in enakomerna pokritost razvojnih ambulant s centrom za zgodnjo obravnavo po celotni državi in da bo omogočeno strokovno korektno izvajanje zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, so pozvali.

Vlada naj v skladu z enim od sklepov oblikuje strokovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov pristojnih ministrstev, predstavnikov izvajalcev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami in predstavnikov staršev teh otrok. Skupina bo pripravila spremembe omenjenega zakona na način, da se bo zakon prilagodil razmeram v praksi. Na podlagi tega naj bi nato pripravila potrebne podzakonske predpise.

Poleg tega naj vlada uredi mrežo strokovne pomoči v vrtcih in centrih za socialno delo, so se še zavzeli s sklepi.

Aljaž Kovačič iz LMŠ-ja je v imenu predlagateljev seje dejal, da še niso sprejeti vsi podzakonski akti, ki so nujni za učinkovito izvajanje zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Veljavni zakon namreč ne upošteva organizacije in delovanja zdravstvenega sistema. Čim prej je treba pri otrocih ugotoviti morebitne težave, potem pa jim nuditi vso potrebno pomoč, je izpostavil.

Skupnost vrtcev Slovenije je poudarila, da želijo biti vrtci enakovreden član večdisciplinarne skupine. Ta zdaj pri svojih odločitvah pogosto upošteva mnenje staršev in ne stroke, kar ni v podporo otrokom, je dejala predsednica skupnosti Janja Bogataj. Poleg tega po njenih besedah ni na voljo ustreznega kadra, zato je treba povečati število vpisnih mest, denimo za študij logopedije.

V sodobnem času je več otrok s posebnimi potrebami kot v preteklosti, pedagoškega kadra, ki bi ga lahko zaposlili, pa ni, je opozorila tudi Nevenka Zavrl iz enote Moste Polje Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana. Andreja Kovač iz ZD-ja Kranj pa je povedala, da zakon ni poskrbel za otroke v razvojnih oddelkih vrtcev, saj v njih ni predvidenega terapevtskega kadra.

Dragana Žunič iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana je poudarila, da je treba v obravnavo vključiti celotno otrokovo družino. Podobnega mnenja je bil direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik. Družina potrebuje zelo raznoliko pomoč, tako denimo psihosocialno, pa tudi pomoč pri prilagoditvi prostorov, kar vse predvideva že zakon, je dejal.