Višina teh dodatkov je namreč po mnenju Zagovornika temeljila na prisotnosti na delovnem mestu, kar pa je lahko povzročilo, da so bili pri ljudje z osebnimi okoliščinami prikrajšani. Podjetje je določilo, da bodo celoten znesek letne nagrade prejeli samo zaposleni, ki niso bili odsotni z dela. Merilo prisotnosti na delovnem mestu je podjetje upoštevalo tudi pri dodelitvi mesečne stimulacije za uspešno poslovanje in glede dodatka za delo v času epidemije covida-19.

S tem naj bi vodstvo povzročilo, da so nižji znesek prejeli tisti, ki so bili odsotni z dela zaradi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, nosečnosti in starševstva oziroma skrbi za družinske člane.

Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje pojem diskriminacije in določa prepoved diskriminacije ter obveznost delodajalca, da delavcem zagotavlja enako obravnavo, ne glede na osebne okoliščine, tudi v zvezi s plačo, je v odzivu na odločitev Zagovornika načela enakosti opozorilo ministrstvo. Razlikovanje na podlagi osebne okoliščine bi bilo mogoče le, če bi šlo za bistven in odločilen pogoj za delo, poleg tega pa mora takšen pogoj prestati test sorazmernosti, saj mora biti sorazmeren in upravičen z zakonitim ciljem, so navedli.

Dodali so, da zakonska ureditev prepovedi diskriminacije v delovnem razmerju izhaja iz sistema odprtega seznama osebnih okoliščin, saj je zagotovljeno varstvo pred nedopustnim, manj ugodnim obravnavanjem na podlagi katere koli osebne okoliščine. Ena od takšnih nedopustnih okoliščin je lahko tudi odsotnost delavca v določenem obdobju zaradi bolezni ali druge osebne okoliščine, če določitev takšne okoliščine ne predstavlja zakonsko dopustne izjeme.

Ob tem je ministrstvo opozorilo, da Inšpektorat RS-a za delo v okviru svojih nalog izvaja tudi nadzor na področju plačne diskriminacije in bo to počel tudi pod novim vodstvom, ki ga bodo predstavili v prihodnje.

Zagovornik je sicer primer trgovskega podjetja obravnaval na podlagi dveh anonimnih prijav.