V neskladju z ustavo je, kolikor se nanaša na upravni spor zoper odločitev Sklada RS za nasledstvo v postopku verifikacije neizplačane stare devizne vloge na podlagi zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Gre za postopek poplačila deviznih vlog v podružnicah nekdanje Ljubljanske banke (LB) v Zagrebu in Sarajevu v skladu s sodbo ESČP-ja v zadevi Ališić iz leta 2014.

Ustavno sodišče je v 9. decembra sprejeti in danes objavljeni odločbi državnemu zboru naložilo, da neskladje odpravi v roku šestih mesecev.

Do odprave neskladja pa se vročanje pisanj v omenjenem upravnem sporu, če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik po pozivu sodišča v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, opravlja po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno, je še določilo ustavno sodišče.

Na ustavno sodišče se je obrnilo upravno sodišče, ki je prekinilo postopek odločanja o tožbi v upravnem sporu zoper odločbo sklada za nasledstvo, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice za verifikacijo nepoplačane stare devizne vloge.

Tožnica v upravnem sporu prebiva v Bosni in Hercegovini, zato ji je upravno sodišče izdalo sklep, naj imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ter jo opozorilo, da bo na podlagi prvega odstavka 146. člena zakona o pravdnem postopku tožba zavržena, če v postavljenem roku ne bo imenovala svojega pooblaščenca. Tožnica pa je sodišču sporočila, da ni zmožna imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Sloveniji.

Ustavno sodišče je zapisalo, da glede na navedeno ureditev, po kateri se tožba zavrže, če tožeča stranka v roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, pomeni čezmeren poseg v pravico do sodnega varstva, koristi, ki jih prinaša institut imenovanja pooblaščenca za vročanje pisanj, pa ne pretehtajo nad težo posega v pravico tožeče stranke do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva v sodnih postopkih zoper odločitev sklada za nasledstvo v verifikacijskem postopku.

ESČP je leta 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić razsodilo, da je za poplačilo neprenesenih in tako še nepoplačanih deviznih vlog v podružnicah LB-ja v Zagrebu in Sarajevu odgovorna Slovenija, ki je leta 2015 sprejela poseben zakon za izvršitev sodbe.

Ta je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb, ki so morale na sklad za nasledstvo v določenem roku pisno vložiti zahteve za verifikacijo svojih vlog.