Po oceni ustavnega sodišča, ki je sklep sprejelo s šestimi glasovi proti dvema, vlagatelji niso izkazali pravnega interesa.

Sodniško društvo Slovenije je marca lani skupaj s sedmimi sodniki na ustavnem sodišču vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več členov zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in za uravnoteženje javnih financ ter 53. člena zakona o sodniški službi. To so določbe, ki urejajo uvrstitev sodnikov v plačne razrede, dodatke, povračila stroškov ter druge prejemke.

Pobudniki namreč na podlagi analize sedanjega sistema ureditve na tem področju ter primerjave prejemkov sodnikov s prejemki funkcionarjev drugih dveh vej oblasti ter javnih uslužbencev menijo, da je zakonska ureditev na tem področju v nasprotju z 2. členom (načelo pravne države), 3. členom (načelo delitve oblasti in enakovrednosti vseh treh vej oblasti), 14. členom (enakost pred zakonom – prepoved diskriminacije), 23. členom (pravica do sodnega varstva) in 125. členom (neodvisnost sodnikov) ustave.

Pri primerjavi plačnega položaja sodnikov s plačnim položajem funkcionarjev drugih dveh vej oblasti in javnih uslužbencev menijo, da je položaj sodnikov brez razumnega in stvarnega razloga različno urejen v škodo sodnikov, pri čemer naj to ne bi bila le protiustavna neenakost, temveč tudi poseg v sodniško neodvisnost in s tem v sam obstoj pravne države in v načelo delitve oblasti.

Po oceni ustavnega sodišča vlagatelji pobude niso izkazali pravnega interesa. Kot sodišče navaja v obrazložitvi, lahko funkcionar prikrajšanje pri plači uveljavlja pri svojem delodajalcu oz. v delovnem sporu, v takih primerih pa se lahko pobuda za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev. Ker pobudniki tega pogoja niso izkazali, ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb, navaja ustavno sodišče.

Pravnega interesa pa po mnenju ustavnega sodišča ne izkazuje niti sodniško društvo. Iz ustaljene ustavnosodne presoje namreč izhaja, da imajo politične stranke, društva, zbornice oziroma druga združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v njihov pravni položaj, za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo zaradi varstva pravic in interesov svojih članov ali drugih oseb oziroma ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan, med drugim navaja ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je ob tem sprejelo še odločitev, da bo zadevo, v kateri ureditev v povezavi s plačnim položajem sodnikov izpodbija Sodni svet, obravnavalo absolutno prednostno.