Vlada je spremenila uredbo o plačah in drugih prejemnik pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti v mednarodnih organizacijah. Spremembe sledijo dogovoru o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju. Nominalne osnove se usklajujejo s plačno lestvico, določeno za plače v državi s plačnim zakonom.

Vlada je spremenila tudi uredbo o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Vsi javni uslužbenci in funkcionarji, napoteni na delo v tujino, bodo s 1. januarjem 2025 pridobili pravico do izplačila 100 evrov neto višje osnovne plače in nato naslednji obrok s 1. oktobrom 2025.

Pri obeh uredbah gre za prehodno ureditev do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal plače v tujini in bo predvidoma uveljavljen najpozneje 1. januarja 2026, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Vlada je izdala tudi uredbo o merilih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, ki sledi plačnemu reformnemu zakonu, vsebinsko pa ne odstopa od veljavne uredbe na podlagi veljavnega zakona. Odpravlja le pomanjkljivosti, ki so se izkazale pri izvajanju veljavne uredbe, kot je na primer upravičenost do položajnega dodatka namestniku uslužbenca plačne skupine B. Pomočniku ali namestniku vodje notranje organizacijske enote pa za čas odsotnosti, ki je daljši od 30 dni, določa dodatek v odstotku od celotne mesečne plače (in ne več po dneh), so sporočili z ministrstva za javno upravo.

Spreminja se tudi uredba o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B, kamor sodijo direktorji in ravnatelji. Med drugim odpravlja anomalijo, po kateri bi strokovni direktorji in nekateri zaposleni lahko presegli plačni razred direktorjev, kar pa ni v skladu z izhodišči plačne reforme. Obenem je vlada izdala sklep o uvrstitvi delovnih mest direktorjev v plačne razrede za 41 delovnih mest.

Vlada pa je danes izdala tudi uredbo o delu plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju namreč določa, da uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo dela plače za delovno uspešnost. Vlada pa določi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in najnižji ter najvišji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo dela plače za delovno uspešnost.