Za mandat od junija 2025 dalje bodo izbrani trije kandidati. Končno besedo pri njihovi izbiri bo imel državni zbor.

Kot je sporočilo ministrstvo za pravosodje, je vlada mnenja, da so za opravljanje funkcije sodnice ali sodnika na ESČP-ju primerni profesor na univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar, profesorja ljubljanske pravne fakultete Aleš Galič in Vasilka Sancin, sodnik na upravnem sodišču Boštjan Zalar, profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štampar in Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje.

Pred dvema tednoma je sodni svet sprejel sklep, v katerem je dal prednost pri kandidaturi za sodnika na ESČP-ju Galiču, Sancin in Vidmarju.

Trenutni slovenski sodnik pri ESČP-ju Marko Bošnjak, ki je tudi podpredsednik sodišča, bo na položaju še do junija 2025. Za nov devetletni mandat ni kandidiral, saj tega ne dovoljuje konvencija o človekovih pravicah.

Sancin in Galič že delujeta kot nadomestna sodnika ESČP-ja. To so sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika pred ESČP-jem v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju.

Glede na predpisan postopek se mora zdaj predsednica republike opredeliti do kandidatur in jih poslati v parlament. V DZ-ju morajo kandidati dobiti večino glasov na tajnem glasovanju. Ima pa država čas do 16. decembra 2024, da seznam kandidatov posreduje v Strasbourg, kjer bodo volitve predvidoma januarja 2025.

Sodnike namreč izvoli parlamentarna skupščina Sveta Evrope s seznama, na katerem vsaka država predlaga tri kandidate. Dodeljen jim je devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.