Neposredne škode je za 25,19 milijona evrov, največ na vodotokih in gradbeno-inženirskih objektih.

Škoda na kmetijskih zemljiščih je dosegla 142.025 evrov, na uničenih objektih 238.820 evrov, delna škoda na stavbah 728.592 evrov, na kulturni dediščini 19.619 evrov, na gradbeno-inženirskih objektih 5,70 milijona evrov, na gozdnih cestah 1,78 milijona evrov, na državnih cestah 147.794 evrov in na vodotokih 16,43 milijona evrov.

Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos, s čimer je dosežena meja za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Pristojna ministrstva bodo zdaj pripravila program odprave posledic škode.

Vlada je državno komisijo za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah pooblastila, da lahko izjemoma potrdi vnovično oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene. Potrjeno vnovično oceno bo komisija poslala ministrstvu za naravne vire in prostor. O ponovni oceni škode mora ministrstvo za naravne vire in prostor seznaniti vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče, so navedli v sporočilu po seji vlade.

Vlada je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode, ki so jo opravile občinske komisije in uprava za zaščito in reševanje. Skupni stroški so 2140 evrov.