Plačna razmerja se bodo sicer po vladnem predlogu urejala znotraj plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne dejavnosti. Znotraj treh skupin (funkcionarji in direktorji, javni uslužbenci ter javni uslužbenci v javnih zavodih) bi oblikovali skupno šest stebrov. Ločeno po stebrih bi se urejale uvrstitve v plačne razrede, ustrezna razmerja znotraj plačnega stebra, specifike, pa tudi napredovanja in delovna uspešnost.

O predlogu zakona, ki bo urejal temelje plačnega sistema javnega sektorja, se bodo usklajevali na centralnih pogajanjih, ki se jih udeležujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja. Naslednjič pa naj bi se na njih sestali 20. marca.

Začetek pogajanj tako o prenovi plačnega sistema javnega sektorja kot tudi o odpravljanju plačnih nesorazmerij so vlada in sindikati predvideli v oktobra lani podpisanem sporazumu. Konec januarja je vladna stran sindikatom najprej predstavila analizo stanja in nato 9. februarja še izhodišča za plačno reformo. Ko so se sestali nazadnje, 24. februarja, so se do vladnih izhodišč opredelili sindikati.

Tedaj so se tudi dogovorili, da naj bi sindikati predlog prejeli do srede, 15. marca. A vlada danes razprave o tem še ni zaključila in jo bo nadaljevala v četrtek na redni seji.

Sicer je predvideno, da bi se o predlogu zakona uskladili do 30. junija. Uveljavitev pa je predvidena najpozneje s 1. januarjem prihodnje leto.