Sprejem nove uredbe je bil potreben, ker je prejšnja, ki jo jo je vlada sprejela 25. julija, veljala le avgusta. Tokratna uredba pa bo začela veljati 1. septembra in bo veljala do 31. decembra.

Kot je Urad za komuniciranje (Ukom) zapisal v sporočilu o seji, je v skladu z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema vlada z uredbo določila vrste zdravstvenih storitev, za katere bo zagotovljeno plačilo po realizaciji brez sklenitve posebne pisne pogodbe. Takšno plačilo bo zagotovljeno izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ki izvajajo zdravstvene storitve nad obsegom programa, dogovorjenim z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V skladu z omenjenim zakonom vlada storitve za plačilo po realizaciji določi na predlog ZZZS-ja in na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o čakalnih dobah za posamezno vrsto zdravstvenih storitev, upoštevajoč stopnje nujnosti za posamezno vrsto zdravstvene storitve. Vlada pa je pri pripravi seznama poleg predloga ZZZS-ja upoštevala še dodatne kriterije, so navedli na Ukomu.

V seznam so vključene storitve, ki so ključnega pomena za ugotovitev zdravstvenega stanja pacienta in določitev morebitnih nadaljnjih nujnih posegov ter obravnav, so sporočili iz Ukoma.

V seznam izbranih storitev vlada ni vključila specialistično ambulantnih dejavnosti in bolnišničnih storitev, ki so v skladu z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 plačane po realizaciji, gre za t. i. uredbo 2023. V seznam prav tako ni vključila ambulantnih dejavnosti, pri katerih so v skladu z uredbo 2023 prvi pregledi plačani po realizaciji.

Vlada pa je v seznam vključila prospektivne programe v bolnišnični dejavnosti. V okviru akutne bolnišnične obravnave so tudi tokrat vključeni programi z velikim številom čakajočih, kot so endoproteza kolena, kolka in operacija kile. Pri vključitvi v seznam je vlada upoštevala tudi tiste vrste zdravstvenih storitev, pri katerih je število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo po podatkih NIJZ 1. avgusta presegalo 1500 in število čakajočih pacientov presegalo povprečno 6-mesečno realizacijo programa v letu 2022.