Delež socialnih prispevkov v strukturi virov za financiranje programov socialne zaščite se z leti povečuje, navaja državni statistični urad.

Celotni izdatki za te programe so bili višji kot leta 2018 predvsem zaradi višjih izdatkov za programe s področij bolezen in zdravstveno varstvo, starost ter družina in otroci.

Slovenija je v letu 2019 za socialno zaščito namenila 22,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ali 0,2 odstotne točke več kot leto prej. Vrstni red področij v okviru socialne zaščite, za katera se skupno nameni glavni delež BDP-ja v vrednosti približno 18 odstotkov, je bil po velikosti deležev dodeljenih sredstev v letu 2019 enak kot v letu 2018, vrednosti posameznih deležev pa so bile deloma drugačne.

Za starost je bilo tako namenjeno 8,9 odstotka BDP-ja ali za 0,1 odstotne točke manj kot leto prej, za bolezen in zdravstveno varstvo pa 7,4 odstotka BDP-ja, kar je bilo 0,1 odstotne točke več kot leto prej. Medtem je šlo za področje, ki zajema družino in otroke, 1,8 odstotka BDP-ja, kar je bilo enako kot leto prej.

Področju starost oz. starostnikom je bilo leta 2019 namenjenih 4,3 milijarde evrov, kar je bilo 41 odstotkov vseh izdatkov za socialne prejemke. Druga najvišja postavka so bili izdatki za področje bolezen in zdravstveno varstvo, ki so znašali skoraj 3,6 milijarde evrov ali tretjino vseh sredstev za socialne prejemke. Sledili pa so izdatki za področje družina in otroci, ki so znašali 880 milijonov evrov.

Na četrtem mestu so bili izdatki za področji smrt hranitelja družine in invalidnost. Preostalih šest odstotkov vseh sredstev je bilo namenjenih področju, ki obsega druge oblike socialne izključenosti, ter brezposelnosti in nastanitvi, v kar je zajeto subvencioniranje najemnin.

Izdatki prav za vsa področja socialne zaščite so se v letu 2019 glede na leto prej povečali, in sicer za področje bolezen in zdravstveno varstvo za 7,2 odstotka, za družino in otroke za šest odstotkov, za starost za 4,5 odstotka, za invalidnost za 11,9 odstotka, za nastanitev za 9,1 odstotka, brezposelnost za 3,4 odstotka in za področje, ki se nanaša na smrt hranitelja družine, za 1,9 odstotka.

Socialni prispevki, ki so pomenili skoraj tri četrtine vseh virov za financiranje programov socialne zaščite, so znašali 7,7 milijarde evrov. Na prispevke zavarovancev je odpadlo skoraj 44 odstotkov vseh virov financiranja, na prispevke delodajalcev pa 29 odstotkov. Vrednost obeh deležev skupaj se z leti povečuje.

Prejemnikov pokojnin je bilo leta 2019 skoraj 649.400, kar je 0,8 odstotka več kot v letu 2018, pri čemer je bilo starostnih upokojencev 1,6 odstotka več in prejemnikov pokojnin s področja, ki se nanaša na smrt hranitelja družine, 0,2 odstotka več. Invalidskih upokojencev je bilo 5,7 odstotka manj.