Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je zato izdal več priporočil za ukrepanje.

Rok za zagotovitev dostopnosti te oblike prevoza se je iztekel 11. decembra 2020, določen pa je v zakonu o izenačevanju možnosti invalidov. Iz podatkov je razvidno, da država na področju dostopnosti do javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza za ljudi z invalidnostmi ne spoštuje zakonskih obveznosti, je opozoril zagovornik.

Od ministrstva za okolje, podnebje in energijo je dobil informacije, da koncesionarji, ki v okviru gospodarske javne službe izvajajo linijski prevoz potnikov, skorajda nimajo vozil, ki bi bila prilagojena za potovanje gibalno in senzorno oviranih. To po navedbah ministrstva tudi ni razlog, da kandidati za koncesijo na razpisih ne bi bili izbrani, saj še niso bili sprejeti standardi za prilagojen prevoz potnikov. Prav tako ministrstvo še ni določilo zahtev glede števila prilagojenih avtobusov in deleža prilagojenih vozil v celotnem voznem parku posameznega koncesionarja.

Zveza paraplegikov Slovenije je zagovorniku pojasnila, da so njeni člani večkrat opozorili na negativne izkušnje pri dostopnosti javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza zaradi nedostopnosti in neprilagojenosti infrastrukture. "Med člani velja prepričanje, da so linijski avtobusi popolnoma nedostopni, zato o tej možnosti prevoza niti ne razmišljajo," so navedli v zvezi. Pri Društvu distrofikov Slovenije pa po navedbah zagovornika pogrešajo informacije o dostopnosti avtobusov izvajalcev medkrajevnih potniških prevozov.

Zagovornik je tako presodil, da je stanje na področju dostopnosti do javnega avtobusnega prevoza potnikov z vidika varstva pred diskriminacijo nesprejemljivo. "Ljudem z invalidnostmi namreč še vedno ni zagotovljena dostopnost javnega potniškega prometa, kot jo zahtevata zakon o izenačevanju možnosti invalidov in konvencija o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008," je zapisal.

Ministrstvu je zato priporočil, naj čim prej sprejme minimalne standarde in merila glede dostopnosti avtobusov za gibalno in senzorno ovirane ljudi. Določi naj tudi, kako morajo biti avtobusi prilagojeni in kolikšen delež avtobusov, ki bodo prilagojeni ljudem z invalidnostmi, mora imeti posamezen koncesionar, da izpolni obvezo iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Dodatno je ministrstvu svetoval, naj vzpostavi sistem preverjanja upoštevanja zakonskih zahtev in za namen prilagoditve avtobusov zagotovi dodatna finančna sredstva.