Odlok je ob nekaj drugih izjemah določal, da smejo iz države le posamezniki, ki so covid-19 preboleli ali pa so se proti tej bolezni že cepili.

Zagovornik je po prejetju dveh prijav opravil oceno diskriminatornosti prvega odstavka 11. člena omenjenega odloka in presodil, da so ukrepi v njem sicer sledili legitimnemu cilju, vendar so bili le delno ustrezni, ne nujno potrebni in niti sorazmerni, so sporočili pri zagovorniku.

Zagovornik je presodil, da je omejitev iz odloka dejansko posegla v več ustavnih pravic vseh tistih, ki takrat ali še niso preboleli covida-19 ali še niso bili cepljeni in ki jih odlok ni uvrstil med izjeme, ki smejo iz države.

Odlok je pretirano omejil svobodo gibanja in nesorazmerno posegel v pravico do uživanja zasebnosti v povezavi z zasebno lastnino in s pravico do zasebnega in družinskega življenja, je ugotovil zagovornik.

Cilj vlade, ki mu je sledila s sprejetimi ukrepi, je bil po mnenju zagovornika sicer legitimen. Vlada je z uvedenimi omejitvami poskušala varovati zdravje prebivalcev in preprečiti nenadzorovano širjenje novega koronavirusa v državi.

Ob preverbi primernosti predpisa je zagovornik dejal, da so bile uvedene omejitve le delno ustrezno sredstvo za doseganje zastavljenega cilja. Pri tem je sledil navedbam ustavnih sodnikov, ki so zapisali, da v času uvedbe odloka epidemiološka slika v drugih državah ni bila bistveno slabša kot v Sloveniji in da omejitev izstopa iz države sama po sebi ne more nasloviti vnosa in širjenja bolezni v državi, saj lahko do širitve okužb pride šele ob morebitnem ponovnem vstopu vanjo.

Pri oceni potrebnosti oziroma nujnosti omejitev izstopa iz države za preprečitev širjenja novega koronavirusa se je zagovornik opredeljeval, ali zastavljenega cilja ne bi bilo mogoče doseči z milejšim sredstvom, ki svoboščin ne bi tako omejevalo. Navedel je, da bi bilo zastavljeni cilj mogoče doseči prav z omejitvami, ki so v istem odloku že veljale za vstop v Slovenijo in so zahtevale predložitev negativnega testa na novi koronavirus. Zato meni, da uvedeni ukrepi niso bili nujno potrebni.

Ocenil je tudi, da ureditev ni bila sorazmerna, saj koristi odloka niso bile tako velike, da bi lahko odtehtale škodo omejitve svobode gibanja in s tem povezanih svoboščin.

Ker je odlok že prenehal veljati in ker domnevno neustavnost 11. člena obravnavanega odloka ustavno sodišče že obravnava, zagovornik zahteve na ustavno sodišče ne bo vložil, so še zapisali v sporočilu za javnost.