Ob tem je opozoril, da Slovenija še vedno ne uresničuje priporočil za spoštovanje Mednarodne konvencije ZN o pravicah invalidov.

Lobnik je v poročilu pregledal napredek, ki ga je Slovenija od leta 2018 dosegla pri spoštovanju določil omenjene mednarodne konvencije. Kot ugotavlja, so še vedno neuresničena skoraj vsa priporočila, ki jih je Sloveniji pred šestimi leti dal pristojni odbor Združenih narodov, ki nadzira uresničevanje konvencije.

S predsednico državnega zbora sta se strinjala, da lahko ministrstva le s sistematičnim pristopom zagotovijo, da bodo vsi ljudje z invalidnostjo v Sloveniji lahko uživali vse s konvencijo zagotovljene pravice, so sporočili iz urada zagovornika načela enakosti.

Kot ugotavlja Lobnik, med drugim še vedno ni zagotovljen točen prevod konvencije. Namesto da bi bile pravice iz nje dostopne vsem ljudem z invalidnostmi, so v slovenskem prevodu pravice omejene samo na ljudi s statusom invalida. To pa ni v duhu konvencije, ki izrecno poudarja pravice ljudi z invalidnostjo, poudarja Lobnik.

Zaradi napačnega prevoda nekaterim organizacijam ljudi z invalidnostmi po njegovem mnenju ni omogočeno, da bi pridobile status invalidskih organizacij. Država tudi ne zbira sistematično razčlenjenih podatkov o ljudeh z invalidnostmi, da bi na podlagi tega lahko oblikovala ustrezne ukrepe zanje. Spodbude za zaposlovanje so na voljo le delodajalcem, ki želijo zaposliti delavce s statusom invalida, ne pa tudi tiste ljudi z invalidnostmi, ki statusa nimajo.

Že v prejšnjem posebnem poročilu o nedostopnosti objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi je zagovornik načela enakosti opozoril, da kar četrtina objektov v javni rabi še vedno ni dostopnih za vse ljudi z invalidnostmi. Težave so tudi pri splošni in komunikacijski dostopnosti, Slovenija pa še ni sprejela celovite zakonodaje za preprečevanje diskriminacije na vseh področjih družbenega življenja.

Po njegovih podatkih v Sloveniji živi približno 160.000 ljudi s statusom invalida, dodatnih 100.000 pa jih kljub večji telesni okvari nima statusa invalida. Brez statusa so tudi ljudje, ki živijo z dolgotrajnimi posledicami oviranosti, kot so starejše osebe, osebe z demenco in osebe z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju. Zgolj med starejšimi od 65 let naj bi šest od desetih ljudi živelo z invalidnostmi, kar predstavlja okoli 245.000 ljudi.

"Število ljudi s statusom invalida je tako nedvomno bistveno manjše kot število vseh ljudi z invalidnostmi. Tem se odrekajo pravice po mednarodni konvenciji o pravicah invalidov," je opozoril Lobnik. Spomnil je, da je aprila letos minilo že 16 let, odkar se je Slovenija zavezala spoštovati določbe konvencije.

Klakočar Zupančič je ob tem dodala, da je obravnavanje težav invalidnih oseb ena izmed prioritet njenega mandata. Na številnih področjih jim je po njenem mnenju uspelo zadeve premakniti naprej, med drugim so vrnili volilno pravico vsem posameznikom, ne glede na invalidnost.

"Vsebina posebnega poročila zagovornika je opomnik, da je pred nami še veliko dela, da bodo vsi ljudje deležni pravic, ki jim pripadajo. Dolžnost Slovenije kot podpisnice konvencije je, da jo tudi aktivno uresničuje. Poročilo je dober prikaz stanja na tem področju in opomnik, da je še mnogo treba postoriti. V prihodnje si želim še tesnejšega sodelovanja z zagovornikom načela enakosti," je dodala predsednica DZ-ja.