Ugotovil je, da ima po uradnih podatkih le četrtina vseh srednjih šol zagotovljene vse pogoje za vključitev gibalno oviranih dijakov v izobraževalni proces.

Kljub zagotovljeni pravici do izobraževanja v svojem okolju je v nekaterih regijah polno dostopna le ena srednja šola, ponekod pa niti to. Na podlagi ugotovitev iz posebnega poročila je Lobnik pristojnim organom izdal priporočila za zagotavljanje in izboljšanje dostopnosti srednjih šol.

Po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je namreč treba za ljudi z invalidnostmi prilagoditve objektov v javni rabi zagotoviti najpozneje do 11. decembra 2025, so opomnili pri zagovorniku načela enakosti.

Zagovornik se je o izzivih s področja prostorske oziroma arhitektonske dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane dijake seznanil ob obravnavi primera domnevne diskriminacije devetošolca. Ta se je želel vpisati na eno od ljubljanskih gimnazij, a se za to nato ni odločil, ker šola nima dostopna za gibalno ovirane.

Zagovornik je ob obravnavi tega primera ugotovil, da vse srednje šole niso dostopne gibalno oviranim dijakom in da so podatki glede dostopnosti srednjih šol pomanjkljivi.

Zato je s poizvedbami pri srednjih šolah to preveril sam. Izmed šol, ki so na vprašanja odgovorile, jih je tretjina odgovorila, da so polno dostopne za gibalno ovirane dijake. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je sicer srednjih šol, ki imajo zagotovljene vse pogoje za vključitev gibalno oviranih dijakov v izobraževalni proces, le četrtina.

Zagovornik je na podlagi ugotovitev pripravil priporočila za bolj vključujoče izobraževanje. Vladi priporoča, naj zagotovi potrebna sredstva za financiranje investicijsko-vzdrževalnih del na objektih in opremi srednjih šol, s katerimi bi polno dostopnost vseh srednjih šol zagotovili do konca leta 2025.

Ministrstvu za izobraževanje med drugim priporoča, da zagotovi neodvisno metodološko in strokovno analizo stanja prostorske dostopnosti srednjih šol in da jim naloži pripravo načrtov izboljšanja dostopnosti. Ob tem poziva ministrstvo, da v sodelovanju s pristojnimi institucijami izkoristi evropska sredstva. V pripravi je namreč nov operativni program za programsko obdobje 2021–2027, v katerem se bo upoštevalo načelo nediskriminatornosti, ki vključuje tudi dostopnost za invalide.

Ministrstvu za okolje in prostor pa priporoča, naj pripravi predlog spremembe gradbenega zakona, da bo ta vključeval končni rok za obvezno primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi.