Državnemu svetu kot vlagatelju zahteve za oceno ustavnosti namreč ni uspelo dokazati, da izpodbijana določba zakona krni učinkovitost delovanja obveznega zdravstvenega zavarovanja ali celo veča možnost kriz financiranja iz omenjenega naslova, so navedli.

Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti določbe iz 6. člena zakona o fiskalnem pravilu, ki določa, da državni zbor v vsakokratnem okviru za pripravo proračunov sektorja država določi tudi najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno v posameznem letu. Po mnenju državnega sveta naj bi bila omenjena zakonska določba namreč v nasprotju z več členi ustave in naj bi zmanjševala učinkovitost sistema zdravstvenega varstva in kakovost zdravstvene oskrbe.

Predlagatelj je pri utemeljitvi svoje zahteve s statističnimi podatki o staranju prebivalstva, številu predpisanih receptov, porabi zdravil, bolniških staležih in odločbah o zdraviliškem zdravljenju utemeljeval, da se v Sloveniji večajo potrebe po zdravstvenih storitvah, posledično pa tudi izdatki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navajal je tudi, da okvir za pripravo proračunov sektorja država uokvirja uporabo namensko zbranih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter uresničevanje človekovih pravic do socialne varnosti in zdravstvenega varstva. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot nosilec financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja pa zaradi izpodbijane ureditve po mnenju državnega sveta ne more pravočasno prilagajati obsega zdravstvenih storitev potrebam in razpoložljivim sredstvom, ampak je omejen s politično voljo vlade in državnega zbora.

Po mnenju ustavnega sodišča predlagatelj ni izkazal, da izpodbijana določba posega v pravici iz 50. in 51. člena ustave. Ni mu namreč uspelo izkazati, da "bistveno okrni učinkovitost delovanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako da ni več omogočena dostopnost zdravstvenih storitev vsem, ki jih potrebujejo", so sklenili ustavni sodniki. Prav tako državni svet ni prepričal ustavnega sodišča, da izpodbijana ureditev sama po sebi redno in sistematično veča možnost resnih kriz financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ustavno sodišče navaja, da sta človekovi pravici do socialne varnosti in do zdravstvenega varstva tesno povezani. Glede na določbe 50. in 51. člena ustave morajo biti zdravstvene storitve ekonomsko dostopne vsem, ki jih potrebujejo, zato da sta v največji mogoči meri posameznikom zagotovljena ekonomska varnost in človekovo dostojanstvo.

"Ustavno varovano jedro pravice do zdravstvenega varstva v zvezi s pravico do socialne varnosti je zahteva, da sposobnosti plačila ni prepuščena oskrba s tistimi zdravstvenimi storitvami in izdelki, za katere je mogoče, ob upoštevanju materialnega napredka družbe in v njenih ustaljenih civilizacijskih merilih, zaključiti, da omejevanje njihove dostopnosti glede na merilo zmožnosti za plačilo nasprotuje človeškemu dostojanstvu," je med drugim zapisalo sodišče, ki je odločbo potrdilo soglasno.