DZ mora biti prostor, kjer se tehtajo različne ideje, vladajoča večina pa mora svojo moč pokazati tudi tako, da prisluhne manjšini, je dejal v pogovoru za STA.

Tudi po 30 letih je slovenski parlament prostor, ki omogoča soočenje različnih stališč in kjer se iščejo najboljše rešitve, je v dneh pred 30. obletnico ustanovne seje prvega sklica DZ-ja ocenil Židan, ki je DZ-ju predsedoval v preteklem sklicu, v času vlade Marjana Šarca.

"Seveda si pa želim, da se tudi parlamentarci v celoti zavedajo, da so izbranci slovenskih državljank in državljanov in so pri svojem delu avtonomni," dodaja. Ob tem poudarja, da je vlada v slovenskem političnem sistemu v resnici odvisna od parlamenta, saj jo ta izvoli. Od samega parlamenta pa je odvisno, kako opredeli in zastopa svoje interese, dodaja.

Ob vprašanju o ravni politične razprave Židan poudarja, da javna beseda najvišjih predstavnikov v državi, kar parlamentarci so, vpliva tudi na kulturo v državi. Sam bi si tako želel, da bi bile besede poslank in poslancev ob zavedanju, da vsaka beseda, ki jo izrečejo, sooblikuje politično kulturo v državi, včasih nekoliko bolj izbrane.

Ob 30-letnici delovanja DZ-ja in 30. obletnici prvih volitev v DZ pa Židan dodaja še, da je nujno zavedanje državljanov, da poslanske klopi zasedajo posamezniki, ki so jih izvolili volivci, zato nobeno opravičilo "ne grem na volitve, vsi so enaki" ne velja. "V parlamentu so točno tiste poslanke in poslanci, ki smo jih državljani izvolili," poudarja.

Poslanci prvega sklica DZ-ja, izvoljeni 6. decembra 1992 na drugih demokratičnih volitvah v samostojni Sloveniji in prvih v državni zbor, so se na ustanovni seji sestali 22. decembra 1992. Predsednik DZ je postal Herman Rigelnik.