Odlikovanje si je zveza po navedbah urada predsednika republike prislužila tudi z uspehi pri uveljavljanju novih, izvirnih rešitev za temeljna vprašanja slepote in slabovidnosti.

Slovesna vročitev odlikovanja je bila v Vili Podrožnik, nekdaj imenovani Kollmannov grad, ki ga je nekdanji lastnik Robert Kollmann z oporoko podaril slepim in slabovidnim.

Prvo slovensko invalidsko organizacijo sta sicer ustanovila Franc Dolinar in Alojz Levstek 7. novembra 1920 v Ljubljani. Iz nje se je pozneje razvila današnja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Ta je leta 1995 prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za požrtvovalno delo pri povezovanju slepih in slabovidnih ter njihovem vključevanju v družbo.

Od takrat je zveza svojo dejavnost razširila. Med večje uspehe spada uzakonjenje in v praksi uveljavitev pravice do celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih leta 2008, ki je krita iz zdravstvenega zavarovanja, je razvidno iz utemeljitve odlikovanja.

Posebnega pomena je tudi prenovitev Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki jo je zveza izpeljala v okviru evropskega projekta. Ob tem je bil za osebe z okvarami vida prelomen razvoj nove slovenske govorne sinteze eBralec, ki jim omogoča uporabo računalnika in drugih sodobnih naprav.

Predsednik republike je sicer aprila 2015, ob 95. obletnici ustanovitve prve invalidske organizacije na Slovenskem, katere pravni naslednik je zveza društev slepih in slabovidnih, ob vhodu na posestvo vile odkril doprsni kip Kollmanna, ki ga je izdelal akademski kipar Mirsad Begić.