Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Osrednja proslava ob letošnjem prazniku je bila v soboto v Idriji in je potekala pod geslom Tujega nočemo, svojega ne damo.

Ob državnem prazniku je v predsedniški palači potekal dan odprtih vrat, pred palačo pa je postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

"Slovenija in Evropa sta utemeljeni na vrednotah, ki so navdihovale upor Primork in Primorcev zoper fašizem, narodno osvoboditev in skupno življenje z ostalimi Slovenci. Enake vrednote so navdihovale tudi zgraditev skupnega evropskega doma na ruševinah dveh svetovnih vojn. Danes Slovenci in Italijani živimo v sožitju kot dobri sosedje in prijatelji. Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa skupaj ustvarjamo prihodnost. Storimo to v mislih na mirno in varno prihodnost naših otrok in njih otrok,” je v pismu, ki ga je na slovesnosti prebrala Tanja Pečar, med drugim zapisal predsednik republike Borut Pahor, ki je trenutno na mednarodni konferenci v Rimu, ki jo gosti italijanski predsednik Sergio Mattarella.

"Vlada je v našem prvem mandatu 2004‒2008 uzakonila dan vrnitve Primorske k matični domovini kot državni praznik. To smo storili iz odgovornosti do naše zgodovine in naše slovenske identitete. Odgovornosti do generacij primorskih Slovencev, ki jih trpljenje in preizkušnje niso zlomili, ampak le še okrepili. Ali kot je dejal eden izmed številnih rodoljubov, ki so svojo narodno zavest izpričali ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, spoštovani gospod Boris Pahor: "Toda res je tudi, da smo zaradi svoje trdoživosti preživeli stoletja in da je vera v obstoj za nas dolžnost in dediščina. Dediščina, ki raste iz kamna kakor hrast na kraški gmajni." Vera v obstoj je v resnici dediščina generacij Primorcev. Dediščina je tudi zaupanje, da bo dan, ko bo Primorska spet vrnjena matični domovini, svetel in jasen zasijal z vso močjo. In bo vse povrnjeno s stoterimi obrestmi," je v poslanici med drugim zapisal premier Janez Janša.

Priključitev po pariški mirovni konferenci

Primorska je bila vse do konca prve svetovne vojne povezana s Slovenijo v enotnem cesarstvu, zato so se nemudoma po italijanski zasedbi jeseni 1918 in zlomu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni začela prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu.

Pariška mirovna konferenca leta 1919 se je končala, ne da bi rešila obmejno vprašanje, s podpisom rapalske pogodbe novembra 1920 pa so Goriška brda, Gorica, Vipavska in Soška dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra pripadli Italiji.

Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t. i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni – cono A, ki jo je upravljala zavezniška vojaška uprava –, in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu je obveljal francoski, t. i. kompromisni predlog, po katerem so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del Goriške in del Tržaške, Istro južno od reke Mirne, jadranske otoke in Zadar z okolico.

S pariško mirovno pogodbo se je tako večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Zunaj slovenskih meja je ostalo še okrog 140.000 Slovencev.

Ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini Zorčič spomnil na pomen povezovanja Slovencev

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v poslanici ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini poudaril, da ta zgodovinski dogodek simbolizira povezovanje Slovencev na zedinjenem ozemlju. Prav to je bil eden izmed odločilnih predpogojev za nastanek samostojne in neodvisne Republike Slovenije, je zapisal.

"Današnji državni praznik je priložnost za utrjevanje zavesti o tem, da življenje v skupni državi od vseh nas terja tudi veliko odgovornosti in medsebojnega razumevanja, ne glede na to, v katerem oddaljenem kotičku naše prelepe dežele živimo in kakšno politiko zagovarjamo," je Zorčič izpostavil v poslanici.