Obudili so čas boja proti fašizmu in nepozabne občutke zmagoslavja ob priključitvi Primorske, pod režisersko taktirko Dušana Moravca pa so na slikovit način predstavili partizana, pesnika in novinarja Črtomirja Šinkovca, velikega primorskega domoljuba, ki se je rodil na Vojskem. Njegova pesniška beseda je bila rdeča nit proslave.
"Za proslavo sem si izposodil Vorančev slogan Tujega nočemo, svojega ne damo, a z vprašajem na koncu. Ali res svojega ne damo, glede na to, kaj vse smo v preteklosti že našega nekritično razprodali? A če česa, potem Primorske ne damo. In tudi zato so proslavo soustvarili kulturni ustvarjalci z idrijsko-cerkljanskega dela Primorske," je poudaril režiser.
"Osrednje sporočilo tokratne slovesnosti, ki zaradi epidemije žal ni bila tako množična, kot smo tukaj na Primorskem vajeni, je prav takšno, kot je bil njen naslov – tujega nočemo, svojega ne damo. A tu ne gre za ozemeljske težnje, pač pa za vrednote, nočemo tujih vrednot, kot so sovraštvo, neenakopravnost, skorumpiranost, hočemo pa svoje vrednote, kot so ljubezen, tovarištvo in popolna enakopravnost," je za TV Slovenija poročala Mojca Dumančič.
Primorci: Gre za priključitev
Praznik je sicer uradno poimenovan "vrnitev Primorske", prireditelji proslave v Idriji pa so slovesnost in vse dogajanje naslovili "priključitev Primorske". O tem, katera beseda je primernejša, so razpravljali tudi v slovenskem parlamentu.
"Leta 2005, ko smo dobili ta državni praznik, so ga poimenovali vrnitev Primorske. Vendar Primorci vedno govorimo o priključitvi, kajti priključili smo se matični domovini, katere del prej nikoli nismo bili, torej se nismo mogli vrniti. Poslanci so o tem razpravljali, bila je pobuda za preimenovanje praznika, vendar so jim za to, kot smo že vajeni, zmanjkali štirje glasovi, in tako bomo v sredo praznovali »vrnitev« Primorske, tukaj v Idriji pa so praznovali »priključitev«, kar je v medijih in na družbenih omrežjih vzbudilo že precej polemik," je še poročala Mojca Dumančič.
"Srečno, Primorska in srečno, Slovenija"
Zbrane je v uvodu nagovoril idrijski župan Tomaž Vencelj, ki je izrazil ponos, da občini Idrija in Cerkno gostita osrednjo državno proslavo ob prazniku Primorske: "Letošnja praznična proslava je v Idriji, ki je že več kot pol tisočletja pomemben del Primorske in jo bogati s svojimi naravnimi lepotami, svetovno priznano tehniško in kulturno dediščino ter uspešnim gospodarstvom. V ta prostor so nas zasidrali zgodovinske vezi, skupna prizadevanja in borba za Slovenijo."
"Idrijski rudarji so se pred odhodom v rudnik, ne glede na morebitna razhajanja, vedno iskreno in enotno pozdravili z rudarskim pozdravom srečno! Tudi danes se v marsičem razhajamo, a naš današnji pozdrav je enoten in iskren: srečno, Primorska, in srečno, Slovenija," je nagovor sklenil idrijski župan.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Idrija-Cerkno Bojan Režun je z besedami preletel najpomembnejše zgodovinske mejnike odpora primorskih ljudi proti okupatorju ter poudaril nujnost ohranjanja spomina na ta veličasten del primorske zgodovine.
Nina Leskovec: "Sem ponosna Idrijčanka"
Osrednja govornica na prireditvi je bila mlada znanstvenica Nina Leskovec, domačinka iz Idrije, ki že nekaj let živi in študira v Združenih državah Amerike. Od tam se je oglasila po videozvezi. "Sem pripadnica druge generacije, ki morije 2. svetovne vojne ni doživela na lastni koži, imela pa sem se čast roditi v samostojni republiki Sloveniji. Samostojna Slovenija in priključitev Primorske k matični domovini, ki jo praznujemo danes, sta neizbrisna zgodovinska mejnika, ki kažeta na to, kakšno moč premore enoten in samozavesten slovenski narod," je povedala.
"Poleg tega, da sem ponosna Idrijčanka, sem ponosna tudi na to, da sem v tujini izobražena in trenutno v tujini živeča Slovenka ter aktivna članica skupnosti ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, v kateri se trudimo povezovati Slovence, živeče doma, in tiste, ki študirajo oziroma delujejo v tujini, ter povečevati pretok znanja, predvsem pa bogatiti slovensko zakladnico znanja," je dejala.
Partizanske pesmi in himna Vstala Primorska
Med prireditvijo so odmevale partizanske pesmi, prireditev pa so sklenili s primorsko himno Vstala Primorska. "In prav ta je tista, ki povezuje," je po koncu proslave za novinarje povedal predsednik države Borut Pahor. "Primorci imamo himno. In himno imamo zato, ker nas združuje v upornosti, seveda najprej proti fašizmu. Tu smo si Primorci enotni. Morda kdo drug v Sloveniji težko razume, da tako rekoč skoraj vsi Primorci rdečo zvezdo drugače dojemamo. Takrat je bila simbol upora. Potem po vojni so se pod njo seveda zgodili tudi zločini, ampak Primorcem te simbolike upora, zato da smo ostali skupaj s Slovenci in zdaj v suvereni državi, ni mogoče vzeti," je dejal.
Pahor je še poudaril, da moramo nekako živeti skupaj v sožitju, razumeti drug drugega in bolečino in to, kar nam je v srcu. "Mislim, da je dovolj prostora za vse, da lahko živimo skupaj, je pa tak čas, da se pa moramo potruditi. Ta proslava je bila lepa za Primorce in upam, da tudi za vse Slovence," je sklenil Pahor.
Vidno ganjen je med gledalci proslavo spremljal tudi Idrijčan Ivan Bevk, čil 101-letnik, primorski partizan, oče idrijskega poslanca Sama Bevka: "To proslavo spoštujem, je zame zelo pomembna. Koliko fantov Primorcev je šlo v partizane leta 1943! Na Gorenjsko, na Dolenjsko. Maja smo formirali dve brigadi na Primorskem: Gradnikovo in Gregorčičevo, v kateri sem bil tudi sam. Pohod v Benečijo ... Primorci smo dali veliko žrtev in herojstva, veliko smo pretrpeli pod Italijo. Mi, Primorci, smo bili takrat uradno Italijani in smo se uprli tiraniji lastne države. To je bila velika stvar!"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje