Vladni predlog novele o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepoveduje vse arome v ogrevanih tobačnih izdelkih in elektronskih cigaretah, razen tobaka. Uravnava tudi uporabo nikotinskih vrečk in odpravlja kadilnice.

Državna sekretarka Eva Vodnik z ministrstva za zdravje je v dopolnilni obrazložitvi predloga novele zakona na seji DZ-ja dejala, da predlog v nacionalno zakonodajo prenaša evropsko direktivo, ki se nanaša na ogrevane tobačne izdelke. Uvajajo tudi druge spremembe na nacionalni ravni, ki se nanašajo na hitro rastoči in spreminjajoči se trg elektronskih cigaret in drugih nikotinskih izdelkov.

"S predlaganimi ukrepi bomo zaščitili vse, predvsem pa otroke in mladostnike pred na videz privlačnimi, a zdravju škodljivimi izdelki," je poudarila. Dejala je, da večina mladostnikov začne uporabljati elektronske cigarete prav zaradi privlačnih arom. Vse več raziskav po njenih navedbah kaže, da pri mladostnikih, ki sicer ne kadijo, uporaba elektronske cigarete poveča tveganje, da bodo začeli kaditi tudi običajne cigarete. Uporaba elektronskih cigaret je povezana s povečanjem tveganja za bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in rakavimi obolenji, je dejala.

Predlog podpirajo vse poslanske skupine

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejala, da bodo predlog novele zakona soglasno podprli. Dejala je, da je bistveni cilj novele zavarovati otroke in mladostnike, katerih zdravje je ogroženo tudi zaradi tobaka. Menijo, da bi za zmanjševanje odvisnosti od tobaka morali resneje poseči po preventivnih programih, pa tudi po programih pomoči na področju psiholoških stisk, ki so pomemben dejavnik pri zmanjševanju kajenja.

Poslanka Levice Tatjana Greif je dejala, da predlog zakona zelo podpirajo. Meni, da je dober z vidika javnega zdravja kot tudi z vidika boja proti tobačnim multinacionalkam. "Kar je v pijačah sladkor, so v tobačnih izdelkih arome," je dejala. Meni še, da je treba premisliti o dodatnih ukrepih na tem področju, zlasti o prepovedi elektronskih cigaret za enkratno uporabo.

Sorodna novica NIJZ: Interes prodajalcev tobačnih izdelkov ne sme zmagati nad zdravjem otrok

Polanec Svobode Rastislav Vrečko je dejal, da poslanci kot predstavniki ljudstva s predlogom izpolnjujejo svojo moralno dolžnost, saj sprejemajo ukrepe za javno zdravje, predvsem otrok in mladostnikov. "Široka dostopnost tobačnih izdelkov, do katerih mladi dostopajo skoraj brez ovir, je velika težava," meni.

Poslanka SDS-a Karmen Furman je dejala, da predlog zakona pomeni korak k ustreznejši zakonodaji in temu, da bodo elektronske cigarete manj privlačne za mlade. Predlog zakona bodo podprli, saj podpirajo ukrepe, ki vodijo k boljšemu zdravju državljanov. Sama zakonska prepoved za dosego cilja, torej zmanjšanja kajenja, pa po mnenju stranke ne bo dovolj. Menijo, da je treba izvajati več preventivnih ukrepov za ozaveščanje o škodljivosti kajenja.

Tudi poslanka NSi-ja Iva Dimic je dejala, da bodo predlog novele zakona podprli. Poudarila je, da uporaba elektronskih cigaret med mladimi poveča tveganje za kajenje cigaret. Ključni razlog za sprejetje predloga je ravno porast uporabe elektronskih cigaret. "Nekateri starši se zanašajo, da so arome manj škodljive od cigaret, za kar pa ni dokazov," je dejala Iva Dimic.

Naklonjenost predlogu, o katerem bo DZ glasoval v četrtek, so vse poslanske skupine izrazile že na seji odbora za zdravstvo 12. marca.

Za zdaj podporo predlogu zakona o paliativni oskrbi odrekli v Svobodi in Levici

Poslanke in poslanci so opravili tudi splošno razpravo o predlogu zakona o paliativni in hospic oskrbi, ki ga je oktobra vložila stranka SDS. Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je v imenu predlagatelja v dopolnilni obrazložitvi predloga zakona na seji DZ-ja dejala, da je del kakovostnega zdravstvene oskrbe paliativna oskrba kroničnih bolnikov z neozdravljivo boleznijo.

Predlog zakona so vložili v parlamentarni postopek, saj menijo, da si mora Slovenija nujno prizadevati za sistemsko ureditev paliativne oskrbe. Dostopna mora biti vsem, ne glede na kraj prebivanja in starost, je poudarila. "Paliativna oskrba lahko pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje in ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepozna umiranje kot naraven proces," je dejala.

Državna sekretarka Eva Vodnik na ministrstvu za zdravje je v imenu vlade dejala, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. "Vlada zelo podpira vsa prizadevanja za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji, meni pa, da predlog zakona ne prinaša ničesar, kar se ne bi že izvajalo," je dejala. Opozorila je, da predlog zakona ureja vsebino, ki posega v področje drugih zakonov. Ocenila je, da je predlog vsebinsko in pravno neustrezen, poleg tega ni terminološko usklajen s področno zakonodajo.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal, da predloga zakona ne bodo podprli, saj z ničimer ne bi prispeval k izboljšanju stanja na tem področju. Med drugim jih še moti, da so se v predlogu osredinili na ureditev oskrbe hospic, ki obravnava le obdobje umiranja. Poleg tega so se osredinili na negovalne oddelke, čeprav bi moralo biti delo na bolnišničnih oddelkih za akutno paliativno oskrbo prednostno področje urejanja tega področja.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je dejala, da predlog zakona ocenjujejo kot "mini sistemsko ureditev, ki je sicer dobro zasnovana, a bi morale biti določene podrobnosti bolje izpeljane". Ministrstvo za zdravje je pozvala, naj predlog zakona uskladi s strokovnimi službami in drugimi, da bi pridobil širšo podporo.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic pa je dejala, da bi o življenju, pravici do lajšanja bolečin in drugih spremljevalnih simptomih morali odločati državljani na referendumu. Napovedala je, da bodo predlog zakona podprli kot primernega.

Večinska podpora se obeta tudi predlogu novele o spodbujanju investicij

Poslanske skupine so v obravnavi na plenarni seji DZ-ja podporo napovedale tudi predlogu novele zakona o spodbujanju investicij. Ta skladno z evropsko uredbo prinaša novost, da bodo lahko tuji investitorji s sedežem v EU-ju za spodbudo zaprosili, še preden bodo imeli podružnico v Sloveniji, to pa bodo morali registrirati ob izplačila spodbude. Skladno s predlogom bo treba investicijo, za katero je dodeljena podpora, končati v treh letih, razen v primeru višje sile, kot so naravne nesreče, epidemije, je dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan.

Novela bo na seznam investicij, za katere ni mogoče pridobiti podpore, dodala sektor lignita in sektor širokopasovnih povezav. Poleg proizvodnje in distribucije energije, za kar spodbud že sedaj ni dovoljeno dodeliti, po novem spodbude ne bodo možne tudi za shranjevanje in prenos energije. S seznama dejavnosti, za katere se spodbude ne dodelijo, bosta odstranjeni dejavnosti ladjedelništva in industrije sintetičnih vlaken. Spremembi zakona bosta sledili dve uredbi s tehničnimi značilnostmi, ki sta že v medresorskem usklajevanju, tako da bo novela v nekaj tednih lahko zaživela v praksi in bo lahko objavljen naslednji razpis v vrednosti 10 milijonov evrov, je napovedal Židan.

Poslanske skupine, razen Levice, ki stališča ni predstavila, so napovedale podporo predlogu.
Jožef Horvat (NSi) je povedal, da so ob obravnavi predloga na odboru DZ-ja dobili zadovoljive odgovore, ter ocenil, da je novela potrebna za spodbujanje investicij. Ob tem je navedel besede predsednice republike Nataše Pirc Musar s podelitve letošnjih nagrad GZS-ja, ko je med drugim dejala, da je pomembno stabilno, predvidljivo in do gospodarstva prijazno davčno okolje ter da so potrebne resne reforme in da smo še v času, ko ni potrebe, da bi bile te reforme boleče, niti ni potrebe, da bi ena interesna skupina prevladala nad drugo.

Bojana Muršič (SD) je dejala, da gre pri predlogu zgolj za tehnične spremembe, da pa lahko v kratkem pričakujejo širši poseg v predpise na tem področju. Poudarila je, da mora EU zelo hitro in učinkovito prenoviti svoj okvir za državne pomoči, sicer tvega še večje razvojne zaostanke, denimo za ZDA in Kitajsko, ki da državne spodbude namenjata v bistveno večjem obsegu. Izrazila je upanje, da v novem okviru evropskih državnih pomoči "ne bo znova prevladala neoliberalna logika, ki trmasto zagotavlja minimalno državno intervencijo, razen seveda, ko so ogroženi elitni sektorji gospodarstva".

Tine Novak (Svoboda) je izrazil zadovoljstvo, da obravnavajo predlog, ki bo poenostavil poslovanje ter vlaganje domačih in tujih podjetij v Slovenijo. Kot je dejal, lahko Slovenija s sistemom podeljevanja spodbud vpliva na to, kakšno industrijo in kakšne vrste investicij si želi imeti, in kot primer takšne investicije navedel Sandozovo naložbo v visokotehnološki center v Lendavi.

Franc Rosec (SDS) pa je poudaril, da brez dobrega gospodarstva ni dobre socialne države. Predlog novele bodo podprli, je napovedal in pozval, naj se te investicije uporabi za "neke pametne zadeve" in naj bo postopek črpanja teh sredstev enostaven, da ne bo breme gospodarstvu.

Sredstva za izvajanje zakona so zagotovljena v proračunskih postavkah gospodarskega ministrstva, in sicer za dodeljevanje subvencij za spodbujanje investicij 59,6 milijona evrov za leto 2024 in 41,3 milijona evrov za leto 2025 ter za spodbujanje investicij in internacionalizacije po okoli 3,4 milijona evrov v letih 2024 in 2025, kaže gradivo ob predlogu novele.