Po predlogu zakona za ublažitev finančnih posledic prenove metodologije obračunavanja omrežnine bi se tarifne postavke za obračunsko moč v višji, zimski, sezoni v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Poleg tega se omrežnina za presežno obračunsko moč v višji sezoni za časovni blok 1 gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala. Ukrep bi veljal za januar in februar letos. Izpad pobrane omrežnine, ki bi nastal, pa bi se pokril v breme omrežninskih presežkov družbe Eles.
GZS poziva k pomoči gospodarstvu
Miroslav Gregorič (Svoboda) je v uvodu v imenu predlagateljev dejal, da veljavni sistem tarif deluje zaviralno za zeleni prehod. Povprečni gospodinjski odjemalec, ki nima merilnika trenutne moči, veljavne metodologije obračuna električne energije že zaradi njene kompleksnosti ne more razumeti, zato ne more prilagajati odjema, je poudaril.
Vlada predlog zakona podpira. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je povedala, da je z uveljavitvijo nove metodologije sledil nesorazmerni dvig zneskov na položnicah za električno energijo, zlasti pri odjemalcih z lastnimi sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami. "Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve," je dejala.
Po besedah Teodorja Uraniča (Svoboda) je to zakon za ljudi. "To je zakon, ki bo popravil sistem, da bo pravičnejši," je dejal. Ljudem bo dal po njegovih besedah vedeti, da ima trajnostna investicija dolgoročno podporo države z vidika doseganja podnebnih ciljev.
Tudi Jani Prednik (SD) je opozoril, da ima trenutna ureditev zaviralni učinek na dolgoročne cilje energetske tranzicije in trajnostnega razvoja kot tudi na splošno gospodarsko stanje v državi. Poleg tega je zelo zapletena, nejasna in neutemeljena, je pojasnil predlog za njeno začasno spremembo. Država ima zato pravico, da poseže v omrežnino, ki je sicer v pristojnosti neodvisnega regulatorja, to je Agencije za energijo.
Nataša Sukič (Levica) je dejala, da s predlaganim zakonom Agenciji za energijo ne odrekajo pravice določanja metodologije. A hkrati jo je pozvala, naj razmisli o velikem razkoraku v tarifah tako med višjo in nižjo sezono kot tudi med posameznimi časovnimi bloki. Veljavni sistem je neživljenjski in nesorazmeren ter z vidika zelenega prehoda celo kontraproduktiven, je opozorila.
Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 44 poslancev Svobode, SD-ja in Levice, proti sta bila poslanca Levice Miha Kordiš in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Poslanci SDS-a in NSi-ja, ki so mu v razpravi nasprotovali, ker blaži negativne učinke novega obračuna omrežnine le za kratek čas, so se glasovanja vzdržali.
Zdaj bo predlog zakona najprej obravnaval pristojni odbor DZ-ja, kar naj bi se zgodilo prihodnji teden. Do tedaj nameravajo v NSi-ju pripraviti dopolnila, s katerimi bi med upravičence do začasno nižje omrežnine dodali tudi gospodarstvo. V gospodarstvu že od lanske pomladi opozarja na posledice uveljavitve nove metodologije, je pojasnil Jožef Horvat (NSi).
Še o ločitvi med javnim in zasebnim zdravstvom
Poslanci DZ-ja so ocenili, da je novela zakona o zdravstveni dejavnosti primerna za nadaljnjo obravnavo. Novelo, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo, so podprli navzoči poslanci Svobode, SD-ja in trije poslanci Levice ter jo označili za nujno potrebno, nasprotovali pa so ji v SDS-u in NSi-ju, v katerih so opozarjali na škodljive posledice.
DZ je predlog zakona podprl s 45 glasovi za in 26 proti. Poleg poslancev opozicije je proti glasoval tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki je dejal, da se z njim ne zaustavlja privatizacija zdravstva, pač pa se na nekaterih točkah celo pospešuje. "V tem zakonu nimamo dosledne ločitve javnega in zasebnega zdravstva in dokončne odprave dvoživk," je dejal in za nadaljevanje postopka napovedal vložitev vrste dopolnil.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v uvodu poudarila, da vladni predlog novele jasno opredeljuje javno in tržno dejavnost ter ureja možnosti prehajanja med javnim in zasebnim zdravstvom.
Ob tem bi novela prinesla nove možnosti nagrajevanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev v javnih zdravstvenih zavodih za dodatno delo. Med poglavitnimi ukrepi predlagane novele je ministrica naštela še uvedbo merjenja efektivnih obremenitev zaposlenih, uvedbo zdravstvenih regij in možnost povezovanja javnih zdravstvenih zavodov.
Vlada se po njenih besedah zaveda, da bodo med zakonodajnim postopkom potrebni popravki nekaterih členov. Meni pa, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. "Še več, njegovo sprejetje je nujno za ohranitev mreže javne zdravstvene službe ter njeno urejeno in učinkovito delovanje, saj v aktualnih razmerah s povečanimi potrebami po zdravljenju, hkrati pa omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, njeni zakonski okviri več ne zadostujejo," je poudarila.
Poslanci koalicije so v razpravi predvsem poudarjali, da zakon prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme, ki prinaša še številne druge pomembne rešitve.
"Največja laž, ki jo beremo in slišimo v povezavi s predmetnim zakonom v izjavah v medijih, je, da zakon nič ne prinaša pacientu in da ne postavlja pacienta v središče. Za božjo voljo, komu pa najbolj škodi neurejen zdravstveni sistem, če ne prav pacientu," je poudarila poslanka Svobode Tamara Kozlovič.
Poudarila je, da bo novela okrepila delovanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, v katero bi se morali vključevati vsi zdravstveni delavci, tudi koncesionarji. To bi razbremenilo zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih in izboljšalo oskrbo pacientov. Novela bi prinesla spremembe tudi na področju koncesij, uvedla bi strožje pogoje za podeljevanje in izvajanje koncesij.
Poslanka SD-ja Bojana Muršič je med drugim izrazila podporo rešitvi, po kateri bi ob sprejetju novele izvajalci v javni zdravstveni mreži, torej tudi koncesionarji, morali imeti polno zaposlene delavce, morali pa bi tudi razpolagati z lastnimi prostori in opremo. V SD-ju sicer menijo, da bi bilo treba predlog novele med obravnavo v DZ-ju spremeniti tako, da bi morali tudi koncesionarji, ki so del javne mreže, poslovati na neprofiten način. To pomeni, da bi presežke vlagali v osnovno dejavnost.
Poslanka Levice Nataša Sukič je poudarila, da bi novela največ sprememb prinesla pri dvojnih praksah. Po novem bi lahko soglasje za delo pri drugem delodajalcu za osem ur na teden dobili zdravstveni delavci, ki bi v matičnem zavodu opravili vse obveznosti in ne bi odklanjali dodatnega dela. Dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih pa ne bi bilo več dopuščeno.
"Zakaj zakon napadajo zdravniške cehovske organizacije, je najbrž na tej točki vsem jasno. Gre za korenit poseg v ekonomske privilegije, dvoživkarstvo in koncesionarstvo, ki so si jih v letih od osamosvojitve izsilili tisti, ki bi se raje kot z zdravljenjem ukvarjali s podjetništvom," je bila ostra poslanka Levice.
V opoziciji pa so v razpravah med drugim opozarjali na pretekle neizpolnjene obljube vlade Roberta Goloba in zamike pri časovnici zdravstvene reforme. Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je med drugim spomnila na tako imenovani stresni test, v katerem je po njenih besedah 160 milijonov evrov namenjenih za manj nujne posege in operacije.
"1. januarja 2025 se je iztekel še zadnji rok na slavni časovnici zdravstvene reforme, ki je propadla v celoti. Po odhodu Danijela Bešiča Loredana se z njo ni ukvarjal nihče več, pravzaprav se vsi v vladi in koaliciji delajo, kot da je ni," je bila kritična.
Poudarila je, da predlogu novele v SDS-u ostro nasprotujejo, saj je popolnoma ideološko naravnan in "bo pahnil zdravstveni sistem čez rob". Po predstavitvi stališča poslanske skupine poslanci SDS-a v razpravi sicer niso sodelovali.
Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je predlagano novelo označila za nedomišljeno in nesistemsko. "Vtis je, da avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom, ki so zaposleni v javnih zavodih in pri koncesionarjih, onemogočiti delo pri zasebnikih in jim prepovedati, da poslujejo kot samostojni podjetniki," je poudarila. Opozorila je, da so čakalne dobe v zdravstvu nesprejemljivo dolge. V NSi-ju menijo, da bi se po sprejetju novele čakalne vrste še podaljšale, avtorji zakona pa so pozabili pripraviti načrt, kako bodo nadomestili izpadle zdravstvene obravnave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje