Na današnjem, prvem od treh predavanj so tako obiskovalci lahko izvedeli kaj sploh je Bolonjski proces, kakšen bo študij na slovenskih univerzah po končani reformi ter v kaj se bosta preoblikovala sedanji dodiplomski in podiplomski študij.

Kot je poudarila predsednica odbora predsedstva ŠOS za mednarodno sodelovanje Katja Kamšek, se ŠOS zavzema, da bi tudi po reformi visoka izobrazba ostala še naprej dostopna vsem mladim, ne glede na njihov socialni položaj.

Denarja je v visokem šolstvu dovolj, je ob tem poudaril član strokovne delovne skupine za spremljanje in uresničevanje Bolonjskega procesa v okviru ministrstva za šolstvo Klemen Miklavič, potrebno bi ga bilo le pravilno razporediti. V Študentski organizaciji Slovenije namreč menijo, da bi uvedba šolnin pomenila elitizacijo in omejitev dostopa do študija, nikakor pa šolnina ne more biti razumljen kot način spodbujanja študentov k bolj resnemu in odgovornemu odnosu do študija. K bolj pridnemu študiranju bo študente možno spodbuditi le s prenovljenimi in interaktivnimi študijskimi programi, kar predvideva tudi reforma, je še poudaril Miklavič.

Ključ 3+2 oz. leto dni manj študija
Vsebinsko je največja sprememba, ki naj bi jo prinesla reforma visokega šolstva, ta, da bo namesto dosedanjih štirih let študija na dodiplomski ravni ter dveh let na podiplomski ravni, sistem deloval po ključu 3+2, ter da si bo vsak študent lahko del predmetnika oblikoval sam, to pomeni da bo lahko del študijskih predmetov, ki jih bo obiskoval, izbral sam.

Po formuli 3+2 bo prva stopnja študija trajala tri leta (ta stopnja naj bi bila enakovredna dosedanjemu dodiplomskemu študiju), druga stopnja (enakovredna dosedanjemu podiplomskemu študiju) dve leti, izginil pa bo slovenskim študentom dobro poznan absolventski staž.

Na prvi stopnji študija naj bi sicer bile strokovno ter akademsko naravnane smeri. Študenti na strokovno naravnanih smereh bodo pridobili znanja, bolj potrebna za vstop na trg dela, akademsko naravnane smeri pa naj bi študente usmerjale v raziskovalno delo ter jih predvsem pripravljale na drugo stopnjo študija. V ŠOS poudarjajo, da bo tudi s strokovne prve stopnje študija možnost prehoda na drugo stopnjo, študenti bodo morali v določenih primerih le opraviti nekatere dodatne izpite ali pripravljalne tečaje, da osvojijo zadostna znanja, da bodo lahko sledili predavanjem na višji stopnji študija.