Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se danes sestali na prvem sestanku na temo sprememb plačnega sistema, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je že ob prihodu napovedal, da bo sestanek namenjen analizi plačnega sistema - torej ugotavljanju stanja in pogovoru, na kakšen način in o katerih temah se bodo pogovarjali v prihodnje.

Zatrdil je, da se vsi strinjajo, da je nujno doseči, da bo plačni sistem bolj stimulativen. Kot drugo ključno anomalijo, ki jo želijo odpraviti, pa je izpostavil, da je "treba posameznim poklicnim skupinam priznati tisto mesto, ki jim v tem enovitem plačnem sistemu gre glede na njihove naloge in specifike njihovega dela".

Sindikati čakajo na podatke o plačah za prihodnje leto
Kot je po koncu pogovorov pojasnil vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, so sindikati opozorili, da ni mogoče pričakovati, da bi se strinjali s spremembami plačnega sistema, ki jih vlada želi pri napredovanjih, delovni uspešnosti in drugih elementih, in to podpisali, ne da bi vedeli, kakšne bodo plače v letu 2016.

Ključne dileme na današnjem sestanku so bile po njegovih besedah povezane z metodološko ustreznostjo predstavljene analize. "V njej so nedopustne vrednostne sodbe, ki jih vlada na nek način vlaga v sama pogajanja, kot je recimo ta, da naj se podaljša varčevanje v javnem sektorju še v prihodnje," je pojasnil Štrukelj in opozoril na z vlado podpisan dogovor, s katerim se plače s 1. januarjem prihodnje leto zvišujejo na raven, kot je bila pred junijem 2013.

Nadaljevanje zdajšnjega ali spremembe plačnega sistema?
Drug zelo pomemben sklop dilem je bil povezan s samim konceptom plačnega sistema: ali nadaljevanje zdajšnjega ali spremembe, o katerih je slišati, da bi bil plačni sistem bolj decentraliziran in bolj pluralen glede na specifičnosti posameznih dejavnosti, pri čemer nekateri zahtevajo celo izstop iz sistema. Ob tem je Štrukelj izpostavil, da se tudi v konceptu vlade pri visokošolskem zakonu napoveduje možnost o izstopu iz plačnega sistema.

Kot je še navedel, pa so se pojavile tudi dileme o tem, ali morda sama vlada ne načrtuje, da bi se posamezne dejavnosti, ki so zdaj v plačnem sistemu, premestile v zasebni del sektorja.

Vlada bi večjo fleksibilnost pri določanju plače javnih uslužbencev
Vladno gradivo analize plačnega sistema, ki ga je pridobila Slovenska tiskovna agencija, kot cilje navaja uvedbo instrumentov za upravljanje stroškov dela v javnem sektorju v odvisnosti od javnofinančnih in makroekonomskih kazalnikov v konkretnem proračunskem obdobju, prilagoditev oziroma določitev različne stopnje vključenosti posameznih delov javnega sektorja v plačni sistem in spremembo sistema za večjo fleksibilnost določanja plače posameznega javnega uslužbenca.

Glede na zapisano bodo pod drobnogled zagotovo vzeli sistem napredovanj in dodatkov, pa tudi izplačevanje delovne uspešnosti, preverili bodo tudi ustreznost vrednotenja dela pooblaščenih uradnih oseb in se poskušali dogovoriti o odpravi anomalij v najnižji plačni skupini J. To je sicer predvideno že v dogovoru med vlado in sindikati javnega sektorja iz lanskega decembra.

Glede na dosedanja stališča, zahteve in izjave sindikatov pogajanja ne bodo enostavna, pa tudi, da bi se lahko sklenila v zelo hitrem času, ni pričakovati.

Sindikati s svojimi spremembami zakona o minimalni plači
Sindikati pa bi lahko kmalu končali pripravo sprememb zakona o minimalni plači, ki bodo posegle v definicijo te plače. Ko bo predlog pripravljen, pa naj bi steklo zbiranje podpisov za njegovo vložitev v parlamentarni postopek.

Sindikalni predlog zakona bo predvidel, da morajo delodajalci dodatke izločiti iz minimalne plače in jih zaposlenim plačevati posebej.

Predstavniki delojemalcev si še naprej prizadevajo tudi za spremembe insolvenčne zakonodaje, tako da bi bili v primeru stečaja med prvimi upniki poplačani delavci.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivalšek pričakuje podporo malih delodajalcev, saj naj bi med kategorije, ki bi bile prednostno poplačane, vključili tudi samostojne podjetnike, ki so ekonomsko odvisni delavci oziroma enoosebne družbe, "se pravi tiste, ki so v nekem zelo podobnem položaju kot delavci".

Ravno spremembe v zvezi z minimalno plačo in poplačilom upnikov v stečajih so bile med osrednjimi zahtevami sindikatov v pogajanjih za socialni sporazum 2015-2016, vendar delodajalci vanje niso privolili. V zvezi z izvzemom dodatkov iz minimalne plače so trdili, da bi takšne spremembe najbolj prizadele podjetja, ki so že zdaj v velikih težavah. Prednostno poplačilo delavcev v stečajih so zavračali predvsem obrtniki, saj da mali upniki ne smejo biti izvzeti iz poplačila, ker bodo v tem primeru primorani zapirati svoja podjetja.